Trumpovo potapljajočo ladjo zapustil vodja volilnega štaba

Ameriški kandidat za predsednika Donald Trump je v četrtek pozabil na svoje vodilo ''nikoli nazaj, nikoli se opravičiti'' in naredil nekaj, kar v javnosti ni želel narediti v več kot letu dni kampanje. Opravičil se je.

Trump, ki je bral z vnaprej pripravljenega govora, je priznal, da včasih reče ''napačne stvari''. Gre za nepričakovano kesanje, ki nakazuje Trumpovo pripravljenost na prekinitev značilnega ostrega sloga, ki ga je pripeljal do republikanske zmage, piše CNN.

''Včasih, ko se razprava razvname in govorimo o številnih temah, ne izberemo pravih besed ali rečemo kaj napačnega. To sem delal. In če verjamete ali ne, to obžalujem. Obžalujem predvsem stvari, ki so povzročile osebno bolečino. Preveč je na kocki, da bi se žrli zaradi teh stvari,'' je povedal svojim podpornikom in dodal, ''eno stvar pa vam lahko obljubim. Vedno vam bom povedal resnico.''

Nepremičninski mogotec ni povedal, katere številne kontroverzne izjave obžaluje, je pa imel govor po nedavnih polemikah, ki so se nanašale na maščevanje staršev umorjenega muslimansko-ameriškega vojaka in drugorazrednih državljanov, ki bi lahko pomagali ustaviti Hillary Clinton.

Javno obžalovanje je sledilo tudi njegovi odločitvi, da prevetri svoj kabinet svetovalcev. Trumpov svetovalec je za CNN povedal, da so govor napisali v zadnjih dneh, kar mogoče namiguje na to, da je na Trumpa vplivala sveža ekipa svetovalcev. Ena izmed njih je povedala, da bodo poskrbeli za to, da se bo Trump dobro počutil v svoji koži, da ne bo izgubil svoje avtentičnosti, ki se je ne da kupiti. Hkrati pa bi radi dali več pozornosti tudi resnim težavam, s katerimi se spopadajo ZDA.

Čeprav včerajšnje Trumpove izjave nakazujejo na nekatere spremembe milijonarjevega ostrega sloga, ni jasno, ali gre za enkratno spremembo ali bo ta trajala dlje. Trump je namreč že večkrat poudaril, da se ne namerava spremeniti. ''Sem, kdor sem. To sem jaz. Ne želim se spremeniti,'' je povedal ta teden.

Dvome o iskrenosti Trumpovih izjav pa so takoj izrazili v Clintonovem štabu. ''Donald Trump je svojo kampanjo začel z žaljenjem ljudi. To je nadaljeval vsak dan, 428 dni od takrat do danes, brez sramu ali obžalovanja,'' je povedala Clintonova predstavnica Christina Reynolds. 

Vodja Trumpovega volilnega štaba Paul Manafort odstopil

Eden od vodij kampanje predsedniškega kandidata ameriških republikancev Donalda Trumpa Paul Manafort je danes ponudil odstop s položaja in Trump ga je nemudoma sprejel. Predvsem zaradi tega, ker so začele prihajati na dan podrobnosti o Manafortovem neprijavljenem lobističnem delu za nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča.

Manafort je leta 1996 vodil predsedniško kampanjo republikanca Boba Dola, ki je takrat izgubil proti Billu Clintonu. Slednjemu je do zmage najbolj pomagal strateg Dick Morris, danes največji kritik Clintona in njegove soproge, sedanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, ki je leta 2014 napovedoval gladko zmago Mitta Romneyja proti Baracku Obami, sedaj pa napoveduje podobno za Trumpa.

Trump je danes sporočil, da je sprejel Manafortov odstop in poudaril, da mu je zelo hvaležen, da je kampanjo pripeljal tja, kjer je danes. V svoj štab ga je sicer pripeljal aprila, ko je ugotovil, da potrebuje nekoga, ki se spozna na predsedniške kampanje.

Manafort je nadomestil Coreyja Lewandowskega, ki je Trumpu dovolil, da je tak, kakršen je, strankarsko vodstvo pa je menilo, da s tem Clintonove 8. novembra ne bo premagal. Lewandowski je znan tudi po tem, da je pred odstopom surovo postopal z novinarko spletnega medija Breibart News.

Medij je novinarko pustil na cedilu in Trump je pred dnevi na čelo svoje kampanje postavil šefa Breitbart News Stephena Bannona, ki je dobil naziv glavni izvršni direktor kampanje. Obenem je za šefico kampanje postavil Kellyanne Conway, vendar pa je Manaforta in njegovega namestnika Ricka Gatesa pustil na položaju šefa in namestnika.

Na vrhu kampanje so se tako nekaj dni gnetle kar štiri osebe, sedaj pa sta Manafort in Gates, ki sta v ZDA za dober denar družno lobirala za nekdanjega proruskega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča, ki ga je leta 2014 odnesla prozahodna revolucija, odstopila.

Manafort in Gates sta ameriškim medijem prodajala oziroma skušala prodati zgodbe o dobrem Janukoviču in zlobni politični rivalki Juliji Timošenko, ki jo je Janukovič pahnil v zapor, kjer je gladovno stavkala, zahod na čelu z ZDA pa je zahteval njeno izpustitev.

Niti eden od njiju ameriški vladi ni prijavil, da dela kot agent tuje vlade, kar je po zakonu obvezno. S tem se doslej ni nihče ukvarjal, podobno kot ne z namišljeno univerzitetno diplomo Trumpove soproge Melanie Trump, vendar pa predsedniška tekma v ZDA tradicionalno usmeri velik žaromet ne le na kandidata, ampak tudi na ljudi okrog njega.

Pri tem je seveda nerodno, da je Trump doslej večkrat hvalil ruskega predsednika Vladimirja Putina, pozival ruske hekerje, naj vlomijo v elektronsko pošto Clintonove ter si privoščil izjavo, da Rusija ni prevzela polotoka Krim.

Trump je šele slab mesec po koncu republikanske nacionalne konvencije v Clevelandu ugotovil, da mu ankete ne kažejo dobro in je najprej razširil vrh volilnega štaba, v četrtek pa prvič po letu dni kampanje in po doslej dostopnih podatkih prvič v življenju dejal, da obžaluje nekatere izjave, ki so pri določenih ljudeh povzročile bolečino.

Analitiki so to prebrali kot znamenje, da je morda vsaj Conwayjeva uspela kandidata prepričati, da na splošnih volitvah ne bodo delovali isti triki kot v času boja za republikansko nominacijo. Žalitve žensk, manjšin, muslimanov in priseljencev pri večini Američanov niso naletele na takšno naklonjenost kot pri republikanskih volivcih, kar dokazujejo ankete, ki napovedujejo zmago Clintonove.