Posledice Trumpovih ukrepov se že poznajo: več potnikom iz muslimanskih držav preprečili vkrcanje na letala

Več potnikom iz muslimanskih držav so danes že preprečili vkrcanje na letala, ki so bila namenjena v ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v petek za nedoločen čas prepovedal vstop beguncem iz Sirije v ZDA, za 120 dni vsem beguncem, prepolovil je število beguncev, ki jih bodo ZDA sprejele v letošnjem proračunskem letu, in za 90 dni prepovedal vstop v ZDA državljanom Iraka, Irana, Sirije, Jemna, Sudana, Libije in Somalije.

Tako je delno uresničil svojo predvolilno napoved, da bo muslimanom prepovedal vstop v ZDA, dokler ne ugotovi, kaj se dogaja po svetu. Obenem s prepovedjo vstopa je uvedel tudi verski test, saj je ustreznim agencijam naročil, da lahko tudi v času trajanja prepovedi dovolijo vstop v ZDA državljanom muslimanskih držav, ki so del preganjanih krščanskih manjšin.

Preprečili so jim vkrcanje na letalo

Zaradi prepovedi vstopa v ZDA so danes v Kairu šestim Arabcem, iraški družini in potniku iz Jemna, preprečili vkrcanje na letalo letalske družbe Egyptair, ki je bilo namenjeno v New York.

"Ko je bil uradnik na letališču John F. Kennedy obveščen o njihovem statusu, je izdal ukaz, da se jih ne spusti na pot," so sporočili z letališča v Kairu. Vsi potniki so imeli sicer urejene vizume, spremljal pa jih je sodelavec oddelka za pomoč beguncem Združenih narodov.

Potovalnim agencijam v Iranu pa so tuje letalske družbe svetovale, naj ne prodajajo letalskih kart za ZDA ali dovolijo, da se Iranci, ki že imajo urejene vizume, vkrcajo na letala, ki so namenjena v ZDA.

Iranska letalska organizacija sicer ni podala novih navodil iranskim letalskim družbam, saj nimajo neposrednih povezav z ZDA.

Tudi Iranci, živeči v ZDA, imajo težave

V ZDA živi več kot milijon Irancev, ki tudi že poročajo o težavah. Iranska študentka, ki študira v Kaliforniji in je na obisku doma, je dejala, da ne ve, ali se bo lahko vrnila v ZDA, saj so njeno letalsko karto preklicali.

V ZDA se oblasti že držijo novih Trumpovih ukazov. Več muslimanov, ki so prileteli v ZDA nekaj ur po podpisu ukaza, so zadržali. Veliko jih je bilo še v zraku, ko je Trump podpisal ukaz in tako niti niso vedeli, kaj jih čaka, ko pristanejo.

Odgovor Irana: Američanom bodo prepovedali vstop v državo

Iran bo državljanom ZDA prepovedal vstop v državo v odgovor na "žaljiv" Trupov ukaz, so danes sporočili z zunanjega ministrstva v Teheranu.

Islamska republika Iran se je odločila, da bo odgovorila z enakim ukrepom po žaljivi odločitvi ZDA, ki zadeva iranske državljane, dokler ukrep ne bo odpravljen, so sporočili z iranskega zunanjega ministrstva.

Odločitev ZDA so označili za nezakonito, nelogično in v nasprotju z mednarodnimi pravili. Zunanje ministrstvo je naročilo iranskim veleposlaništvom in konzulatom po svetu, naj pomagajo iranskim državljanom, ki se ne morejo vrniti domov, na delo ali študij v ZDA.

Trump: Nočemo jih tukaj

Svet za ameriško-islamske odnose je nemudoma napovedal tožbo proti izvršnemu ukazu, ki bo poleg tega povzročil preglavice ameriškim državljanom v tujini, o škodi ugledu ZDA pa se ne splača izgubljati besed. "Prav nobenega dokaza ni, da so begunci grožnja nacionalni varnosti ZDA. Gre za ukaz, ki temelji na nestrpnosti, ne pa na realnosti," je sporočila pravnica Sveta Lena Masri.

Trump je izvršni ukaz naslovil kot zaščito države pred radikalnimi islamskimi teroristi. "Nočemo jih tule. Sprejeti hočemo le tiste, ki bodo podpirali našo državo in globoko ljubili naše ljudi," je dejal ob podpisu ukaza.

Obama je v času, ko se je Evropa ubadala z najhujšo begunsko krizo od druge svetovne vojne, povečal število beguncev, ki so jih ZDA pripravljene sprejeti v proračunskem letu 2017 od lanskega do letošnjega oktobra na 110.000.

Trump je ukazal, da jih ne sme biti več kot 50.000, prednost za vstop pa imajo preganjani kristjani. Prav tako je zveznim državam dal bolj proste roke, da zavrnejo namestitev beguncev na svojem ozemlju.

Državnemu sekretarju, ministru za domovinsko varnost in nacionalnemu direktorju za obveščevalne dejavnosti je naročil, da mu v 60 dneh poročajo, ali bo prepoved veljala tudi za koga z diplomatskimi potnimi listi ter tiste, ki potujejo v ZDA v okviru zveze Nato ali na ZN.

Malala prosila Trump, naj ne obrne hrbta najbolj ranljivim

"Danes po obrazu Kipa svobode tečejo solze, ker se tlači velika tradicija države priseljencev, ki sprejema priseljence, ki je obstajala vse od ustanovitve Amerike," je sporočil vodja senatne manjšine demokrat Chuck Schumer iz New Yorka. Trumpov ukaz je bil podpisan na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Nobelova nagrajenka za mir, pakistanska aktivistka Malala Jusafzaj je v petek dejala, da je strta zaradi izvršnega ukaza ameriškega predsednika, da začasno ustavi ameriški program za begunce. "Strta sem, da ZDA obračajo hrbet svoji ponosni zgodovini izkazovanja dobrodošlice beguncem in migrantom - ljudem, ki so pomagali zgraditi to državo, ki so pripravljeni trdo delati v zameno za pravično priložnost, da začnejo novo življenje," je zapisala Jusafzajeva v izjavi za medije.

Trump je "zaprl vrata otrokom, materam in očetom, ki bežijo pred nasiljem in vojno", je dodala.

V sporočilu, ki so ga objavili na Facebooku njene fundacije, je Trumpa prosila, naj ne obrne hrbta najbolj ranljivim otrokom in družinam.

Malala je najmlajša prejemnica Nobelove nagrade za mir, ki jo je dobila leta 2014. Aktivistka, ki je leta 2012 v Pakistanu preživela napad talibanov, je sicer ustanovila fundacijo, ki je namenjena podpori izobraževalnih projektov za dekleta v državah v razvoju.

Oglasili so se tudi Združeni narodi

Tudi Združeni narodi so danes pozvali ameriškega predsednika, naj nadaljuje dolgo ameriško tradicijo izkazovanja dobrodošlice beguncem in zagotavljanja enakega obravnavanja, ne glede na raso, narodno pripadnost ali veroizpoved. Poziv sta posredovala Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

Obe agenciji sta označili ameriški program za begunce kot enega od najbolj pomembnih na svetu. "Dolgotrajna politika je nudila dvojno zmago: prvič z reševanjem nekaterih najbolj ranljivih ljudi na svetu in drugič z omogočanjem, da obogatijo novo družbo. Prispevek beguncev in migrantov novim okoljem po celem svetu je bil nadvse pozitiven," so zapisali.

Organizaciji upata, da bodo ZDA nadaljevale svojo dolgo tradicijo varovanja tistih, ki bežijo pred konflikti in pregoni.

"Prepričani smo, da bi morali biti begunci deležni enake obravnave pri zaščiti in pomoči ter dobiti priložnost za ponovno naselitev, ne glede na njihovo vero, narodno pripadnost ali raso," so še zapisali.

Trump po telefonu s svetovnimi voditelji

Trump se je danes najprej slišal z japonskim premierjem Shinzom Abejem, nato pa še z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in avstralskim premierjem Malcolmom Turnbullom.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je na Twitterju sporočil, da je Trump v telefonskem pogovoru povabil Abeja, naj 10. februarja obišče Belo hišo. Trump je prav tako potrdil "jekleno zavezanost" ZDA varnosti Japonske. Voditelja sta se tudi dogovorila, da se bosta posvetovala o grožnji, ki jo predstavlja Severna Koreja, so sporočili iz Bele hiše.

V Moskvi so pred tem povedali, da bo Putin čestital Trumpu ob prevzemu predsedniškega mandata, z njim pa se namerava pogovoriti tudi o "stanju dvostranskih odnosov".

Trump je sicer včeraj v Beli hiši gostil svojega prvega gosta iz tujine, in sicer britansko premierko Thereso May, ki pa se je danes srečala s turškim predsednikom Recep Tayyipom Erdoganom. 

Na novinarski konferenci po pogovorih s turškim kolegom Mayeva ni želela obsoditi Trumpovega ukaza, s katerim je prepovedal prihod beguncev v ZDA, rekoč da je Washington sam odgovoren za svojo politiko do beguncev. "ZDA so odgovorne za politiko ZDA do beguncev. Velika Britanija je odgovorna za politiko Velike Britanije do beguncev," je odgovorila na novinarsko vprašanje, kakšno je njeno mnenje o Trumpovem izvršnem ukazu.

Govoril z mehiškim kolegom, javno o zidu ne bosta več govorila

Trump je na novinarski konferenci omenil tudi zaplete z mehiškim kolegom Enriquejem Peno Nietom in pojasnil, da sta včeraj govorila po telefonu. Trump je dejal, da je šlo za prijateljski pogovor, podrobnosti pa uvodoma niso bile znane. Iz Ciudada de Mexico so medtem sporočili, da sta se dogovorila, da javno o zidu na meji ne bosta več razpravljala.

Vendar pa je Trump znova ponovil, da je zid na meji z Mehiko potreben, ker čez mejo prihajajo ljudje in mamila. V Mehiko pa sicer z ameriške strani prihaja orožje za mamilarske tolpe.

Prav tako je napovedal, da se bo z Mehiko pogajal o vseh sporazumih, na čelu s trgovinskimi, ker je 60 milijard dolarjev primanjkljaja sramota, v katero so ZDA pahnili prejšnji voditelji.