Kljub zavlačevalni taktiki senat za ameriško ministrico za izobraževanje potrdil Betsy DeVos

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v nagovoru vojakom v Teheranu zahvalil ameriškemu predsedniku Trumpu, ker je, kot je dejal, pokazal pravi obraz ZDA.

"Hvaležni smo temu gospodu ... Pokazal je pravi obraz ZDA. Kar smo govorili več kot 30 let - da je v vladajočem sistemu ZDA politična, ekonomska, moralna in družbena korupcija - je ta gospod pokazal na volitvah in po njih," je dejal Hamenej.

Omenil je tudi primer iranskega dečka, ko so ga vklenili na ameriškem letališču po Trumpovem izvršnem ukazu o prepovedi vstopa državljanom iz sedmih muslimanskih držav v ZDA, med njimi je tudi Iran. Dejal je: "S tem, kar počne - petletnemu otroku natika lisice - kaže pravi pomen ameriških človekovih pravic."

Odgovoril je tudi na Trumpov tvit s 3. februarja, ko je ameriški predsednik zapisal: "Iran se igra z ognjem - ne cenijo, kako prijazen je bil predsednik Obama z njimi".

Hameneju se zdi ideja hvaležnosti Baracku Obami smešna, saj je, kot je dejal, nekdanji ameriški predsednik Iranu postavil ohromele sankcije in pomagal ustvariti skupino Islamska država z destabilizacijo Iraka in Sirije.

Trump za kitajskega vrhovnega sodnika "sovražnik pravne države"

Sodnik kitajskega vrhovnega sodišča He Fan je ameriškemu predsedniku Trumpu sporočil, da je sovražnik pravne države. S tem je kritiziral Trumpov napad na ameriškega zveznega sodnika Jamesa Robarta, ki je v petek začasno razveljavil njegov izvršni ukaz o priseljencih in beguncih.

"Predsednika države, ki se ima za eno največjih demokracij, napad na sodnika - in za njegovega podpredsednika ter člane stranke, ki ga branijo - spremeni v nič drugega kot zlikovca brez časti," je po poročanju nemške tiskovne agencija dpa izjavil sodnik.

Trump je Robarta poimenoval za "tako imenovanega sodnika", He pa je Trumpov napad primerjal z umorom uglednega kitajskega sodnika 26. januarja.

Kitajsko združenje sodnikov je v torek obsodilo umor sicer že upokojenega sodnika Fu Mingshenga. Ubili so ga 26. januarja v regiji Guangxi, umoril pa naj bi ga nekdo, ki mu je Fu sodil. Napadi na kitajske sodnike so v zadnjih letih precej pogosti, so dodali v združenju.

Trump udaril po medijih in jih obtožil pristranskega poročanja

Ameriški predsednik se je sicer med uradnim obiskom vojakov v letalskem oporišču MacDill na Floridi, ki je tudi sedež centralnega poveljstva, med drugim zadolženega za Bližnji vzhod, zahvalil guvernerju Ricku Scottu za podporo pred volitvami. Zaradi tega je boljši prijatelj kot sicer, ker kasnejša podpora ne pomeni toliko. Z vojaki se je pogovarjal o nogometu, mimogrede pa izrazil tudi podporo zvezi Nato. Trump je vztrajal, da je teroristična grožnja za svet resna in "nepoštene medije" obtožil, da o napadih ne poročajo, za kar da imajo po njegovem mnenju "svoje razloge".

Njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer je medijem kasneje skušal razložiti, da Trump ni dejal, da se o napadih ne poroča, ampak da se ne poroča dovolj. Mediji menda pretiravajo s poročanjem o protestih proti Trumpu, zanemarjajo pa teroristične napade. V podkrepitev mnenja je Bela hiša potem objavila seznam 78 napadov v Evropi, o katerih se je premalo poročalo. Med drugim o napadu s tovornjakom v Nici in drugih podobnih.

Razlog za Trumpov napad na nepoštene medije je seveda poskus vplivanja na javno mnenje, potem ko mu je sodnik v Seattlu v petek razveljavil ukaz o prepovedi vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav in begunce. Pravosodno ministrstvo je od prizivnega sodišča v San Franciscu zahtevalo, naj sodnikov ukaz zamrzne, dokler ne bo odločalo o njem.

Najbolj liberalno prizivno sodišče v ZDA je to zavrnilo, sodna odločitev je obveljala in s tem je vsaj začasno konec nočne more za zakonite priseljence in imetnike veljavnih viz iz Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. State Department in ministrstvo za domovinsko varnost nista oklevala pri upoštevanju sodnikovega ukaza.

Pravosodno ministrstvo ZDA je v ponedeljek na prizivnem sodišču vložilo uradno pritožbo s trditvijo, da je sodnik James Robart nepravilno posegel v Trumpovo pristojnost, da v imenu nacionalne varnosti kadarkoli prepove vstop kateremu koli tujcu v ZDA. Trump naj bi le želel zaščititi nacionalno varnost in državljane.

Pravniki držav Washington in Minnesota nasprotno trdijo, da je Trumpov ukaz neustaven, da po nepotrebnem in samovoljno povzroča kaos, ločuje družine, ovira poslovanje in še kaj. Trdijo, da gre v bistvu za prepoved vstopa muslimanov v ZDA, kar argumentira s prejšnjimi Trumpovimi izjavami, da bo uvedel takšno prepoved.

Nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani je celo neprevidno izstrelil na televiziji, da ga je Trump prosil, naj mu pripravi prepoved vstopa muslimanom, ki bo vzdržala sodno presojo, in Giuliani mu je svetoval, naj to obarva v nacionalno varnost.
Trumpovo pravosodno ministrstvo bo v San Franciscu najverjetneje že danes dobilo odgovor, v vsakem primeru pa bo zadeva šla naprej na vrhovno sodišče, kjer je razmerje moči med konservativnimi in liberalnimi sodniki štiri proti štiri.

Ta ideološka delitev v tem primeru niti ni tako pomembna, saj so prav konservativni sodniki doslej skoraj dosledno odločali proti prevelikim pooblastilom zvezne vlade. Vsaj v času predsednika Obame.

Trump je s svojim ukazom izzval proteste in poplavo tožb. Proti prepovedi vstopa v ZDA so se izrekla številna podjetja in člani nekdanjih administracij, ki so prepričani, da ukaz koristi Islamski državi in drugim teroristom. Novačenje skrajnežev za napade bo sedaj menda lažje.

Betsy DeVos kjub vsemu ministrica za izobraževanje  

Kljub zavlačevalni taktiki demokratov je ameriški senat danes s tesno večino 51 proti 50 potrdil Betsy DeVos na položaj ministrice za izobraževanje v novi administraciji predsednika Donalda Trumpa. Prvič v zgodovini senata je moral odločilni glas za kabinetnega kandidata prispevati podpredsednik ZDA.

Demokrati so bili proti milijarderki, ker so prepričani, da bo uničila javno šolstvo s preusmerjanjem proračunskega denarja v zasebne šole. Potem ko sta se dve republikanski senatorki odločili, da se jim pridružita, je bil izid v 100-članskem senatu neodločen, kar pa ni bilo dovolj za zrušitev kandidature. V takšnih primerih odločilni glas večine prispeva podpredsednik ZDA.

Demokrati so v ponedeljek sprožili zavlačevalno taktiko z izkoriščanjem možnosti v senatnih pravilih za neprekinjene govore. To so počeli 24 ur v upanju, da na svojo stran pridobijo še kakšnega republikanca. Ni jim uspelo in DeVosova, ki zagovarja tudi orožje v šolah za obrambo pred medvedi, je bila potrjena z glasom podpredsednika Mikea Pencea.

Senat bo do konca tedna kljub zavlačevanju demokratov, ki imajo le 48 glasov proti 52 republikanskim, potrdil še najmanj dva ministrska kandidata, in sicer kandidata za finančnega ministra Stevena Mnuchina in kandidata za zdravstvenega ministra Toma Prica, vendar ne bo šlo. Za potrditev je potrebnih le 51 glasov, ker so demokrati zaradi republikanskih blokad predsednika ZDA Baracka Obame spremenili pravila igre in za kabinetne kandidate odpravili zahtevo po 60 glasovih večine.

Poleg Mnuchina in Prica želijo republikanci v tem tednu spraviti skozi postopek še kandidata za pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa. Obeta se teden neskončnih senatnih zasedanj in odločitev sredi noči ter medsebojnih obtožb.

Republikanci pravijo, da gre za dobrikanje levi bazi, ki se še vedno ni sprijaznila s Trumpovo zmago. Demokrati odgovarjajo, da je kriv Trump, ker je imenoval kandidate s kopico etičnih težav, skrajnimi stališči in motno preteklostjo, ki ni dovolj pojasnjena.

Novinar televizije Fox se bo Putinu morda opravičil "leta 2023"

Novinar ameriške televizije Fox Bill O'Reilly, ki je v nedeljo v intervjuju z ameriškim predsednikom Trumpom ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za morilca, se je odzval na zahtevo Kremlja po opravičilu. Sporočil jim je, naj pri njem za opravičilo preverijo "okrog leta 2023".

O'Reilly je v intervjuju opozoril na umore nasprotnikov režima v Rusiji in označil Putina za morilca. Kremelj je v ponedeljek zahteval opravičilo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da takšne besede razumejo kot nesprejemljive in žaljive.

O'Reilly je na zahtevo Moskve odvrnil: "Delam na opravičilu, ampak bi lahko trajalo nekaj časa. Preverite pri meni okrog leta 2023."

Kremelj se je že odzval in znova kritiziral novinarja, ker niso dobili opravičila, a je Peskov zagotovil, da bodo potrpežljivo čakali. "Smo potrpežljivi. Zapisali smo si v koledar in z vprašanjem se bomo vrnili leta 2023. Nočemo pokvariti odnosa. Predvsem gre za neprijeten položaj televizije," je vrnil Peskov.

Trump je Reillyju v intervjuju sicer potrdil, da Putina spoštuje, ni pa znal natančno razložiti, zakaj. "Spoštujem veliko ljudi, to pa še ne pomeni, da se bom z njim dobro razumel," je dejal Trump in omenil, da Rusija pomaga ZDA v boju proti Islamski državi (IS).

Trumpovi odgovori so v nedeljo razburili tako republikance kot demokrate. Podpredsednik ZDA Mike Pence ga je potem skušal braniti, da ni rekel, kar je rekel. Odločno je zanikal, da bi Trump postavljal moralni enačaj med obe državi.