Ameriški predsednik Donald Trump je odpustil vršilko dolžnosti pravosodne ministrice ZDA Sally Yates potem, ko je politična nameščenka iz časa predsednika Baracka Obame vsem zveznim tožilcem oziroma pravnikom ministrstva po ZDA naročila naj po sodiščih ne zagovarjajo Trumpovega ukaza o priseljencih in beguncih.
Trump je v soboto za 90 dni prepovedal vstop državljanom sedmih muslimanskih držav v ZDA, za 120 dni vstop vsem beguncem iz vsega sveta in za nedoločen čas vstop beguncem iz Sirije, kar je povzročilo vsesplošni upor po vseh ZDA, sodne izzive in po mnenju pravnih strokovnjakov začetek poti proti ustavni krizi komaj deset dni dni po inavguraciji.
"Nisem prepričana, da je obramba izvršnega ukaza v skladu s svečano zavezo pravičnosti in nisem prepričana, da je izvršni ukaz zakonit," je sporočila Yatesova potem, ko se zvezni tožilci že sami od sebe v soboto in nedeljo niso močno upirali argumentom odvetnikov zaprtih priseljencev po ameriških letališčih, sodišča pa so izdajala prepovedi izgonov priseljencev z veljavnimi dokumenti.
Trump jo je najprej napadel po Twitterju, nato pa še odpustil in v ZDA že govorijo o ponovitvi "masakra sobotne noči", ko je predsednik Richard Nixon odpustil posebnega preiskovalca Archibalda Coxa, nakar sta odstopila pravosodni minister in njegov namestnik, kar se je končalo z Nixonovim odstopom v aferi Watergate.
Bela hiša je sporočila, da je Yatesova izdala vlado in na njen položaj imenovala zveznega tožilca iz Virginije Dano Boenteja. Eksplozivna odločitev Yatesove in podoben odziv Bele hiše sedaj obetata dodatne težave v senatu, ki mora potrditi novega pravosodnega ministra, to je republikanskega senatorja Jeffa Sessionsa iz Alabame.
Na seznamu le države, s katerimi Trump nima poslov?
Ukrep je sprožil tudi proteste doma in kritike po svetu. "Še vedno preučujemo ta odlok," je priznal tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Davis. Ni pa hotel pojasniti, ali je ministrstvo sodelovalo pri tej odločitvi novega ameriškega predsednika.
V teh 90 oziroma 120 dneh naj bi Trumpova administracija sicer preučila kriterije za podeljevanje vizumov, da bi zagotovila, da bi bile ZDA varne pred "radikalnimi islamskimi teroristi". Toda nenadna prepoved vstopa v ZDA je minuli konec tedna povzročila veliko težav potnikom iz teh držav, ki so kljub temu, da so imeli veljavne vizume, obtičali na letališčih oz. so jih vrnili nazaj v njihove domovine.
Odstavil tudi vodjo zvezne agencije za priseljevanje in carine
Kmalu potem, ko je odpustil vršilko dolžnosti pravosodne ministrice ZDA Sally Yates, je Trump v ponedeljek odstavil tudi Daniela Ragsdala, vršilca dolžnosti direktorja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki deluje v okvirju ministrstva za domovinsko varnost. Razlog še ni znan.
Ragsdala bo zamenjal dosedanji direktor operacij za odstranjevanje tujcev iz ZDA pri ICE Thomas Homan, nekdanji newyorški policist in mejni agent s 30-letnimi izkušnjami na področju policijskega obravnavanja priseljencev.
Sporočilo o zamenjavi je prišlo iz ministrstva za domovinsko varnost in ne iz Bele hiše, ameriški mediji pa poročajo, da naj bi Ragsdale ostal v službi na položaju Homanovega namestnika.
Kalifornijska senatorka zahteva objavo imigracijskih dokumentov Melanie Trump
Kalifornijska državna senatorka Nancy Skinner iz Berkeleyja zahteva, da ameriški predsednik Trump objavi vse dokumente, povezane s prihodom njegove soproge Melanie Trump v ZDA. Skinnerjeva to zahteva v luči Trumpovega odnosa do priseljencev.
Senatorka v senatu zvezne države Kalifornija trdi, da nihče iz Trumpove organizacije ni nikoli objavil nobenega dokumenta o okoliščinah priselitve Melanie Trump v ZDA. Opozarja na vprašanja glede njenega domnevnega plačanega dela brez ustreznega delovnega vizuma, ki jih doslej ni še nihče pojasnil. Njen odvetnik naj bi pregledal le tiste papirje, ki so mu jih dovolili videti.
Senatorka prav tako spominja na Trumpovo obljubo, da bo imela Melania novinarsko konferenco, na kateri bo odgovorila na vprašanja glede tega, kar pa se ni zgodilo.
Republikanski pravnik iz San Francisca Harmeett Dhillon je za Politico dejal, da gre za nizkotno poceni politično taktiko, ki je pod vsako kritiko, saj politika predsednika ZDA ne pomeni zelene luči za napad na njegovo ženo.
Demokrati pa trdijo, da je zahteva upravičena ravno zaradi predsednikovega odnosa do priseljencev, saj njegov predsedniški ukaz pravi, da so prioriteta za izgon iz države vsi priseljenci, ki so kdaj lagali imigracijskim uradnikom.
Trumpove omejitve vstopa v ZDA ne veljajo za uslužbence ZN
Združeni narodi so dobili zagotovila Washingtona, da prepoved vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav, ki jo je uvedel Trump, ne bodo veljale za uslužbence Združenih narodov (ZN) iz teh držav in bodo lahko prišli na delo na sedež organizacije v New Yorku.
Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je v ponedeljek sicer opozoril, da je imelo čez vikend kar nekaj uslužbencev svetovne organizacije težave pri vkrcanju na letala za ZDA. Kasneje je pojasnil, da sicer noben uslužbenec ZN ni bil prizadet zaradi nove Trumpove politike omejevanja vstopa na območje ZDA.
Uslužbenci ZN, ki prihajajo iz teh držav, imajo posebne vizume – z oznako G4 in bi morali biti izvzeti iz Trumpovega ukaza. Dujarric je kasneje potrdil, da so dobili zagotovila uradnega Washingtona, da te izjeme veljajo in da bodo uslužbenci ZN, ki prihajajo iz teh držav, lahko prišli na delo v New York.
Dujarric je še izrazil upanje, da bo Trumpov ukaz o omejitvah vstopa v ZDA začasen, vendar ni pozval k odpravi omejitev. Bolj konkreten je bil v ponedeljek visoki komisar ZN za človekove pravice Rad Zejd al Husein, ki je Trumpov odlok označil za nezakonitega in neprijaznega. Organizacija Human Rights Watch pa je k odločnemu odzivu pozvala tudi generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa.
Izjemo so si 'priborile' tudi Velika Britanija in Avstralija
Trumpov ukaz je povzročil proteste in kritike, predvsem pa nemalo zmede, saj ameriški uradniki zavračajo vstop tudi tistim, ki prihajajo iz omenjenih sedmih držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom, a imajo dvojno državljanstvo tudi katere izmed drugih držav. Velika Britanija si je v ponedeljek že zagotovila izjemo za tiste svoje prebivalce z dvojnim državljanstvom, ki bodo v ZDA potovali neposredno iz Velike Britanije. Podobno izjemo pa si je izborila tudi Avstralija, je danes sporočil avstralski premier Malcolm Turnbull.
Kot je povedal, se za avstralske državljane, ne glede na njihovo poreklo ali morebitno sporno dvojno državljanstvo, ni spremenilo nič glede njihovega potovanja v ZDA in da za njih ostajajo ista pravila kot doslej. "Dobil sem tudi uradno potrditev Bele hiše," je povedal Turnbull. "Prišla je od svetovalca za nacionalno varnost, generala Michaela Flynna," je še dodal.
Turnbull se je sicer znašel pod pritiskom domače javnosti, ker se ni odzval na Trumpovo odločitev glede omejevanja vstopanja v ZDA, tako kot so se drugi voditelji. "Kot premier Avstralije moram skrbeti za nacionalne interese Avstralije in interese avstralskih državljanov," je v zvezi s tem danes poudaril Turnbull.
"Ko moram dati iskren nasvet, nasvet brez strahu ameriški vladi, naredim to zasebno in ne komentiram javno ameriške notranje politike," je še dodal avstralski premier, hkrati pa napovedal, da bo Avstralija še naprej krepila odnose z ZDA in novo ameriško administracijo.
Pentagon bo zaprosil Trumpa za izjeme pri Iračanih, ki so pomagali ZDA
Ameriško obrambno ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da si bo prizadevalo pri predsedniku Trumpu doseči, da bi izjemoma dovolil vstop v ZDA tistim Iračanom, ki so pomagali ZDA oziroma ameriški vojski.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Davis, že sestavljajo seznam Iračanov, ki so sodelovali z ameriško vojsko, vključno z borci in prevajalci, "ki so se pri tem pogosto izpostavljali veliki nevarnosti".
AFP tudi navaja, da je pod vprašajem tudi status iraških pilotov, ki se trenutno urijo v Arizoni. To je eno od vprašanj, ki še posebej zanimajo tudi Pentagon, je še priznal Davis na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Trump je v petek prepovedal vstop vsem Iračanom, ne glede na to, da je Irak ključen zaveznik ZDA v boju proti skrajnim skupinam v regiji in da ima z ZDA sklenjeno tudi strateško partnerstvo.
Številni obtičali na letališčih
Kar nekaj ljudi je zaradi spornega odloka obtičalo na letališčih. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) ocenjuje, da je po svetu približno 20.000 beguncev, ki bi morali v prihodnjih 120 dnevih v okviru begunskega programa prispeti v ZDA. Več kot 100 beguncev je obtičalo v tajskem Bangkoku. Med njimi tudi najstnik, ki je bil tik pred tem, da bi se v ZDA ponovno srečal s svojo mamo, v Bangkoku pa je pridržan v celici.
Skupina šestih Irancev pa je morala na tranzitnem delu letališča v Amsterdamu preživeti že tretjo noč, saj jim ne odobrijo vstopa v ZDA, čeprav so imeli urejena dovoljenja. Ko so odšli na pot iz Teherana namreč prepoved vstopa v ZDA za Irance še ni veljala. Ker nimajo urejenega vizuma za vstop v EU morajo na odločitev čakati na letališču, kljub obiskom zaposlenih na ameriškem veleposlaništvu in nizozemskih odvetnikov pa ne vedo, ali bodo nadaljevali pot naprej v ZDA ali se bodo vrnili v domovino.
Med drugim so vstop v ZDA prepovedali tudi krščanski družini iz Sirije, ki je sicer po več urah potovanja že prispela na letališče v Filadelfiji, vendar so jih tam zavrnili in poslali nazaj. Ker so bili pripravljeni na novo življenje v ZDA, so v Siriji že prodali vso svojo lastnino. Podobno se je zgodilo iraški družini, član katere je v Iraku celo delal za ameriško nevladno organizacijo. Prav tako so prodali svojo lastnino in dali odpoved v službah, saj so verjeli v nov začetek v ZDA.
Kar nekaj ljudi pa je načrtovalo potovanje v ZDA, vendar ne vedo, če bodo lahko odšli na pot. Med njimi je iraška poslanka Vian Dakil, ki bi morala v Washingtonu prejeti nagrado za človekove pravice Lantos za svoje delo pri osveščanju zasužnjenih Jazidk s strani skrajne skupine Islamska država. Ker je tudi sama Jazidka, pripadnica nemuslimanske verske manjšine, bi načeloma lahko odpotovala v ZDA, vendar se še dogovarjajo, če bo dobila dovoljenje.
KOMENTARJI (1112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.