Trump dobil 'košarico': predvideni naslednik Flynna zavrnil ponudbo

Viceadmiral Robert Harward, ki si ga je Trump želel na čelu Sveta za nacionalno varnost po odhodu Flynna, je bil v preteklosti namestnik generala Jamesa Mattisa – sedanjega obrambnega ministra ZDA – v centralnem poveljstvu, v Svetu za nacionalno varnost je sedel v času vlade predsednika Georga Busha mlajšega, nazadnje pa je bil glavni izvršni direktor podjetja Lockheed Martin v Združenih arabskih emiratih. Med mornariško kariero pa je bil tudi pripadnik posebnih enot tjulnji.

V izjavi za javnost je sporočil, da ima sedaj priložnost za ukvarjanje s finančnimi in družinskimi zadevami, s katerimi se na položaju Sveta za nacionalno varnost ne bi mogel, ker to delovno mesto zahteva pripravljenost 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Televizija CNN medtem navaja besede Harwardovega prijatelja, ki ni želel biti imenovan in pravi, da admiral enostavno ni hotel iti v zmešnjavo Trumpove Bele hiše.

Svet za nacionalno varnost trenutno kot vršilec dolžnosti vodi Keith Kellog, ki je v igri za položaj skupaj z nekdanjim direktorjem Cie upokojenim generalom Davidom Petraeusom. Ta je moral leta 2012 odstopiti, ker je ljubimki, ki je pisala njegovo biografijo posredoval zaupne informacije. Plačati je moral 100.000 dolarjev in je še vedno pod pogojno kaznijo.

Flynn je moral oditi, ker se je decembra lani, še pred začetkom mandata Trumpove administracije, pogovarjal po telefonu z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom tudi o sankcijah zaradi Ukrajine, česar po zakonu ne bi smel. Pogovor so posneli obveščevalci, ga predali FBI, ki je Flynna zaslišal.

Agentom je najprej zanikal, da bi govoril o sankcijah in so ga vprašali še enkrat ali je povsem prepričan, pa je odgovoril, da ni, ker se ne spomni. Zaradi tega najverjetneje ne bo kazenskega pregona, ker agenti niso dobili vtisa, da jim namenoma laže.

Ali Trump razmišlja o mobilizaciji sto tisoč vojakov?

V javnost je prišel osnutek predloga oziroma dokumenta, ki na 11 straneh pojasnjuje zahtevo za militarizacijo več kot sto tisoč vojakov nacionalne garde, ki naj bi se ukvarjali z nezakonitimi priseljenci, navaja AP. Glede na dokument naj bi milijoni priseljencev nezakonito prebivali v enajstih zveznih državah v bližini meje z Mehiko. Bela hiša je to informacijo AP že zanikala.

Če bi bil predlog sprejet, bi guvernerji držav, kjer se srečujejo z nezakonitmi priseljenci, imeli končno potrditev, da lahko vojaki pod njihovim nadzorom pri težavah s priseljenci sodelujejo, navaja AP.

Predlog naj bi vključeval štiri države, ki so meji na Mehiko, in sicer Kalifornijo, Arizono, Novo Mehika in Teksas, širše pa so zajete še sosednje države, in sicer Oregon, Nevada, Utah, Kolorado, Oklahoma, Arkansas in Luoisiana.

Guvernerji 11 državah bi tako imeli možnost izbire, ali bodo vojaki sodelovali pri varovanju meje v skladu z obvestilom, ki ga v ZDA za domovinsko varnost spisal sekretar John Kelly.

Osebje nacionalne garde je do zdaj sodelovalo le kot pomoč pri misijah glede priseljevanja na meji ZDA-Mehika. Kot navaja AP,  naj bi osnutek dokumenta nastal 25. janaurja letos, ko naj bi  Trump izdal odredbo "o krepitvi javne varnosti v notranjosti ZDA", v zadnjih dveh tednih pa naj bi bil v obtoku med zaposlenimi na področju domovinske varnosti. V roke naj bi ga dobili vodilni na področju priseljevanja, carina, mejna zaščita.

Bizarna 77-minutna tiskovna konferenca

Še vedno sicer odmeva četrtkova novinarska konferenca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je trajala dobro uro, Trump pa je javnost prepričeval, da njegova vlada deluje kot dobro podmazan stroj, v njej pa ni nobenega kaosa.

Precej časa je posvetil napadom na novinarske hiše in novinarje. Dejal je, da so novinarji ušli nadzoru, so podivjani in jim ne gre zaupati. Za vse težave svoje administracije je okrivil medije, ki po njegovem prepričanju lažejo.

Trump že ves čas na svojih javnih nastopih ameriško televizijo CNN označuje kot "lažni medij". Tokrat pa je v isto kategorijo uvrstil tudi britanski BBC. Ko mu je namreč njihov ameriški dopisnik Jon Sopel želel postaviti vprašanje, ga je Trump prekinil in vprašal iz katerega medija prihaja. Ko je ta odgovoril, da prihaja iz BBC-ja, je Trump odvrnil: "Še ena cvetka."

Sopel je dejal, da je bila to ena najbolj nenavadnih novinarskih konferenc, kar jih je kdajkoli doživel. Je pa Trumpov komentar sprejel z dozo humorja in na svojem Twitter profilu zapisal, da so mu šefi odobrili novo vizitko, na kateri je ime medija zamenjala besedna zveza "Še ena cvetka".