Trump bi vojski namenil več kot 600 milijard dolarjev, ostalim le drobtine

Ameriški predsednik Donald Trump je v predlogu proračuna predlagal znižanje sredstev za agencijo za okolje za 31 odstotkov, povečal pa bi sredstva za obrambo, in sicer za deset odstotkov, ter za domovinsko varnost in za veterane. Omenjena tri področja so edina, ki se jim pod Trumpom obeta povečanje sredstev, vsem drugim agencijam bi sredstva krčil.

Uradni naslov 62-stranskega dokumenta, ki ga je izdala Bela hiša, je "Najprej Amerika - načrt proračuna, kako narediti Ameriko spet veliko". Trump proračun v uvodu opiše kot "proračun, ki na prvo mesto postavlja Ameriko" in kot prioriteto postavlja varnost, "saj brez varnosti ne more biti blaginje".

Kot je dejal direktor urada Bele hiše za proračun Mick Mulvaney, proračun predstavlja pretvorbo Trumpove politike v številke. "Imate kandidata 'Najprej Amerika' in imate proračun 'Najprej Amerika'," je dejal.

Največ naj bi z novim proračunom izgubila State Department in agencija za okolje, saj se obema obeta za skoraj tretjino manjši proračun. V agenciji za okolje naj bi v skladu s predlogom med drugim ukinili okoli 3200 delovnih mest oziroma več kot petino vseh. State Department in agencija ZDA za mednarodni razvoj lahko računata z 28-odstotnim znižanjem proračuna, predvsem na račun nižjih sredstev za programe pomoči v tujini.

Kot je Tokiu dejal državni sekretar Rex Tillerson, voljno sprejema zmanjšanje proračuna. "Jasno je, da je bila raven porabe, kakršno je imel State Department, nevzdržna," je dejal Tillerson in dodal, da bodo "lahko naredili veliko z manj dolarji".

Trump je v svojem prvem proračunu v okviru zmanjšanja sredstev za državne razvojne programe predlagal ukinitev financiranja programov ZN, povezanih z okoljem oziroma bojem proti podnebnim spremembam, manj sredstev načrtuje tudi za mirovne operacije ZN. Namerava pa pustiti nespremenjeno pomoč Izraelu.

Za kmetijstvo, delo in pravosodje je predvidenih po 21 odstotkov manj sredstev.

Na drugi strani bi Trump krepko okrepil obrambni proračun; desetodstotno povečanje v absolutnih številkah pomeni kar 52,3 milijarde dolarjev več. Osnovni proračun znaša 574 milijard dolarjev, še 65 milijard je namenjenih za vojaške operacije v tujini, ki že potekajo.

Ministrstvo za domovinsko varnost bo deležno 6,8-odstotnega povečanja proračuna, vključno s takojšnjo namenitvijo 1,5 milijarde dolarjev za izgradnjo zidu ob meji z Mehiko letos in nato še 2,6 milijarde dolarjev prihodnje leto.

"V teh nevarnih časih je ta načrt proračuna za javno in nacionalno varnost sporočilo svetu - sporočilo ameriške moči, varnosti in odločenosti," je še dejal Mulvaney.

Danes objavljeni predlog se nanaša le na porabo, ki jo letno določi kongres, sicer pa gre za manj kot tretjino vse zvezne porabe v ZDA in ne vsebuje plačil obresti zveznega dolga in tako imenovane obvezne porabe, v katero so vključeni programi socialne varnosti ter programa Medicare and Medicaid.

Besedilo predloga proračuna bo sicer še pod temeljitim drobnogledom in preoblikovanjem s strani kongresa, preden bo maja predstavljen celoten proračun.

Trumpov osnutek predstavlja uresničitev predvolilni obljub. Osnutek vsebuje le tako imenovano diskrecijsko porabo, to je porabo za vsakdanje normalno delovanje vlade in njenih agencij. Največji del proračuna predstavlja pogača za zvezne pokojnine in zdravstvena programa za revne in starejše. Trump je pred volitvami obljubljal, da se tega ne bo dotikal, kar pa bo znano šele maja, ko bo Bela hiša predstavila svoj celotni proračun za prihodnje proračunsko leto, ki se začne 1. oktobra.

Motor ameriške vlade je trenutno na rezervi, saj ga poganja zakon o začasnem financiranju, ker proračun za letos ni bil potrjen. Začasni podaljšek bo ostal brez goriva konec aprila, demokrati in republikanci pa so že v vojni okrog njegovega podaljšanja do konca septembra.

Iz osnutka pa so povsem jasne prioritete novega predsednika. "To je proračun moči," je razložil proračunski direktor Bele hiše Mick Mulvaney. "Za proračun, ki postavlja Američane na prvo mesto, mora biti varnost naših ljudi prioriteta. Brez varnosti ne bo blaginje," je logiko svojega proračuna razložil Trump v spremnem pismu.

Pri 1100 milijard dolarjev vrednem osnutku gre v bistvu za povečanje sredstev Pentagonu v višini 54 milijard dolarjev na račun vse ostale porabe. Za vojsko bo torej šlo skupaj več kot 600 milijard dolarjev, vsi ostali, razen redkih izjem, kot je na primer FBI, pa izgubljajo.

Agencija za zaščito okolja (EPA) bo utrpela 31-odstotno zmanjšanje proračuna in bo odpustila 3000 ljudi ter bistveno zmanjšala nadzor nad onesnaževanjem. State Department bo dobil več denarja za diplomatsko varnost, skupaj pa za 28 odstotkov manj denarja kot doslej, kar še ni najhuje, saj je Trump želel najprej odrezati skoraj 40 odstotkov.

Ministrstvo za stanovanja in urbani razvoj, ki predvsem skrbi za namestitve revnih prebivalcev ZDA, bo ostalo brez 6,2 milijarde dolarjev oziroma 13 odstotkov dosedanjih sredstev, ker bo minister Ben Carson ukinil neučinkovite programe, ki jih še skuša najti. Trump nadaljuje z republikansko tradicijo ukinjanja javnega medija PBS, kar je v ZDA znano kot "ubijanje Velike ptice", to je popularnega lika otroških oddaj na PBS. Doslej to zaradi upora otrok in staršev ni šlo skozi.

Ukinjajo se sredstva knjižnicam, muzejem, umetnosti ... 

Ukinjajo se sredstva muzejem, knjižnicam, umetnosti, Mirovnemu inštitutu in Nacionalnemu inštitutu za zdravje. Svetovni banki, ki financira programe za revne države, se namerava ukiniti 650 milijonov dolarjev. Izrael bo dobil več kot tri milijarde dolarjev pomoči, sredstva za ZN oziroma programe na področju okolja in mirovnih operacij pa gredo na tnalo.

Ministrstvo za transport bo prav tako ostalo brez 13 odstotkov sredstev, opevano povečanje porabe za infrastrukturo pa menda pride na dan v predlogu maja. Trump ukinja tudi subvencije za lokalna letališča, ki so koristila podeželju, torej tam, kjer živijo njegovi volivci. Ministrstvo za energijo bo dobili skupaj več kot pet odstotkov manj sredstev, vendar pa bo uprava za jedrsko energijo in orožje znotraj njega dobila toliko več.

Kljub nasprotovanju višjim davkom Trumpov osnutek predvideva dolar nove takse za vsako letalsko vozovnico v eno smer. Železnica Amtrak, ki gre republikancem že desetletja v nos, ker ni sposobna preživeti brez subvencij, pa bo ostala brez denarja za nedobičkonosne proge.

Nekaj programov bo ostalo pri življenju. Med drugim pomoč v hrani za nosečnice in otroke, pomoč temnopoltim univerzam, pomoč revnim pri nakupu stanovanj ali najemninah. Nacionalni inštitut za zdravje pa bo izgubil skoraj šest milijard dolarjev ne glede na Trumpove pozive k iskanju zdravil za bolezni, ki tarejo Američane.

Kongres nad osnutkom ni navdušen 

Demokrati v kongresu sprašujejo, ali so to v tem času res prave prioritete, pritožujejo pa se tudi republikanci. Ameriški zvezni proračun je bil doslej velika vreča daril, podobna Božičkovi, v katero je vsak senator ali kongresnik navrgel kaj za svoje domače volivce, da ga znova pošljejo v Washington.

Senator Rob Portman iz Ohia se na primer jezi nad ukinitvijo zveznih sredstev za velik projekt obnove Velikih jezer, vodja senatnih republikancev Mitch McConnell je proti velikim rezom v State Department, ne glede na to, da je državni sekretar Rex Tillerson ubogljivo tiho, drugim pa spet ni všeč, da je Trump dal "tako malo dodatnega denarja" za Pentagon.