Po referendumu nov referendum? Številni Britanci že zbirajo podpise

Velika Britanija je na zgodovinskem referendumu glasovala za izstop iz Evropske unije.

Za izstop iz EU je glasovalo 17.410.742 volivcev ali 51,89 odstotka, za ostanek pa 16.141.241 ali 48,11 odstotka. Volilna udeležba je bila 71,8-odstotna. 

BBC navaja, da sta večji del Anglije in Wales močno glasovala za brexit, Škotska in Severna Irska sta bili za obstanek v Uniji, prav tako London. Na Škotskem se bodo po tem izidu znova zbudile težnje po neodvisnosti, menijo britanski mediji. 

Številni Britanci pa so že začeli zbirati podpise za nov referendum o članstvu v Uniji. Uradno peticijo na spletu je do zgodnjega popoldneva podpisalo več kot 115.000 ljudi. 

Ker so zbrali več kot 100.000 podpisov, mora o pobudi razpravljati britanski parlament. Na peticijo mora odgovoriti tudi vlada – za to je bilo potrebnih 10.000 podpisov.

Podpisniki peticije lahko zahtevajo nov referendum, če pri do 75-odstotni udeležbi noben od taborov ne zbere najmanj 60 odstotkov glasov. 

Peticijo so sicer začeli podpisovati že konec maja, a danes je dobila številne nove podpornike.

Cameron napovedal odstop 

Britanski premier David Cameron je do oktobra napovedal odstop z mesta premierja. "Britanci so sprejeli jasno odločitev in Velika Britanija potrebuje novo vodstvo," je dejal. Cameron je dejal, da bo moral pogajanja o izstopu države iz EU voditi nov premier, zato se bo do oktobrskega kongresa konservativcev umaknil s položaja.

Kot je dejal, se mu ne zdi prav, da bi bil "kapitan ladje" zdaj, ko so Britanci sprejeli jasno odločitev, da gredo po poti, drugačni od tiste, ki jo je sam zagovarjal.

Dejal je, da morajo spoštovati izide, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so bili na njegovi strani in so glasovali za to, da bi ostali v EU. Poudaril je, da morajo zdaj zagotoviti, da bo za vse dele Velike Britanije dobro poskrbljeno in da bodo upoštevane njihove želje. 

Dodal je, da lahko Velika Britanija preživi tudi zunaj EU. 

Postopek naj se začne čimprej

Britanski narod je izrazil svojo željo, da zapusti EU. Obžalujemo to odločitev, a jo spoštujemo, so v skupni izjavi zapisali predsedniki osrednjih evropskih institucij. "Osebno sem zelo žalosten zaradi te odločitve," je v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki pa meni, da to ne pomeni konca EU.

Britanci so v "svobodnem in demokratičnem procesu izrazili željo, da zapustijo Evropsko unijo. Obžalujemo to odločitev, a jo spoštujemo," so v skupni izjavi zapisali Juncker ter predsednika Evropskega sveta Donald Tusk in Evropskega parlamenta Martin Schulz ter predsedujoči Svetu EU, nizozemski premier Mark Rutte.

"Gre za neprecedenčno situacijo, vendar smo enotni v našem odgovoru. Ostali bomo močni in še naprej podpirali glavne vrednote EU, spodbujanje miru in blaginje ljudi. Unija 27 držav članic se bo nadaljevala. Unija je okvir naše skupne politične prihodnosti,'' še piše v skupni izjavi.

Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo britanska vlada čim prej začela pogajanja o izstopu iz EU ne glede na to, kako boleč bi ta proces lahko bil. Vsakršno odlašanje bi po nepotrebnem podaljšalo negotovost.

Na vprašanje novinarke, ali izid britanskega referenduma pomeni konec Evropske unije, je Juncker odgovoril: "Ne. Hvala lepa." In odkorakal iz tiskovne dvorane Evropske komisije. V dvorani se je nato razleglo glasno ploskanje novinarjev.

Johnson: Evropi ne smemo obrniti hrbta

Velika Britanija po referendumski odločitvi za izstop iz EU ne bi smela obrniti hrbta Evropi, je danes v Londonu poudaril nekdanji londonski župan Boris Johnson, eden od vodij kampanje za brexit.

"Naši otroci in vnuki bodo imeli čudovito prihodnost kot Evropejci," je še poudaril Johnson in dodal, da odločitev za izstop ne pomeni, da bo Velika Britanija manj enotna ali manj evropska.

Glede postopka izstopa iz povezave je Johnson dejal, da ni razlogov za naglico glede uporabe 50. člena lizbonske pogodbe. Ta člen določa, da pogodba o EU in pogodba o delovanju EU v državi, ki se odloči za izstop, prenehata veljati z dnem, ko začne veljati sporazum o izstopu, ali dve leti po tistem, ko država izrazi namero o izstopu.

Cameron je namreč dejal, da bo njegov naslednik odločil, kdaj bo uporabil 50. člen. Za zelo verjetnega Cameronovega naslednika velja prav Johnson.

Glede Evropske unije je Johnson dejal, da je bila "v svojem času veličastna ideja", da pa zdaj ni več prava za Veliko Britanijo, ki je "velika, liberalna in humana sila za dobro na svetu".

Farage slavi

Zagovornik brexita Nigel Farage je že razglasil zmago. 

"Zdaj si upam sanjati, da zarja prihaja v neodvisno Veliko Britanijo," je zapisal na Twitterju. "Upam, da bo ta zmaga spravila na kolena ta propadli projekt in nas vodila v Evropo suverenih držav," je dejal in požel velik aplavz. "Znebimo se zastave, himne, Bruslja in vsega, kar je šlo narobe (...) naj se 23. junij zapiše v zgodovino kot naš dan neodvisnosti," je dodal.

Premierja Davida Camerona, ki je močno podpiral ostanek v Uniji, je že pozval, naj nemudoma odstopi in se zavzel za "brexitovsko vlado". 

Težki časi? 

Veliko Britanijo po odločitvi za izstop iz Evropske unije čakajo težki časi, saj bo morala na novo izpogajati svoj odnos s povezavo, je danes ocenil vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn.

Kot je poudaril za britanski BBC, mora britanska vlada zdaj, ko se začenja faza ločitve od Unije, čim hitreje zaščititi in spodbujati domače gospodarstvo.

"Jasno je, da so pred nami zelo težki dnevi," je dejal in izpostavil padec vrednosti funta, ko je postalo jasno, da bodo Britanci zapustili Unijo. Glavno sporočilo referenduma pa je po mnenju Corbyna, da so v številnih lokalnih skupnostih siti varčevalnih ukrepov.

PREBERITE ŠE odzive v drugih državah EU.

Izstop ne bo takojšen

Velika Britanija bo tako očitno prva članica, ki bo po 43 letih članstva izstopila iz povezave. Javnomnenjske ankete so sicer kazale v prid ostanku v EU.

Izstop Velike Britanije iz EU ne bo takojšen. Postopek se lahko vleče dve leti. Tudi zagovorniki izstopa so se strinjali, naj se postopek ne konča do leta 2020, ko so tudi naslednje splošne volitve v Veliki Britaniji.

Cameron je napovedal, da se bo moral novi premier odločiti, kdaj sproži člen 50. v lizbonski pogodbi, ki bi omogočil dveletno pogajanje. 

Vlada se bo morala zdaj izpogajati o trgovanju z drugimi državami tako v EU kot zunaj nje. Potem jo čaka še naporno delo, da bodo odpravili določbe, ki so jih zaradi članstva uvajali v zadnjih 40 letih.