Vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump odločno zavrača obtožbe, da naj bi pred leti vodil lažno univerzo, ki je od ljudi s praznimi obljubami izvabljala denar.
Trump je zasebno "Trumpovo univerzo" ustanovil leta 2005, delovala pa je do leta 2010. V njen program oz. tečaj za trgovino z nepremičninami se je vpisalo kakih 10.000 ljudi, ki so za to plačali različne zneske. Številni nekdanji študentje v tožbah trdijo, da so jih "pripeljali žejne čez vodo", saj niso dobili tega, za kar so mislili, da plačujejo. Očitno so namreč verjeli, da jih bo šolanje na Trumpovi univerzi pripeljalo do bogastva podobnega Trumpovemu.
Newyorški pravosodni minister Eric Schneiderman je tožbo proti Trumpu vložil leta 2013 in trdi, da gre za klasično prevarantsko shemo, saj da to sploh ni bila univerza, študentje pa niso dobili tega, za kar so plačali, ampak zgolj informacije, do katerih so imeli dostop tudi zastonj tako kot vsi drugi Američani.
Ta zadeva je sicer znana že več let, v središče pozornosti pa je znova prodrla zaradi senatorja iz Floride Marca Rubia, ki je Trumpa na zadnjem televizijskem soočenju republikanskih predsedniških kandidatov obtožil prevare. "Ljudje so plačali 36.000 dolarjev, v zameno pa dobili kartonske podobice Donalda Trumpa," je dejal Rubio. Pridružil se mu je še senator iz Teksasa Ted Cruz, ki je univerzo označil za prevaro in opozoril, da se bo moral Trump na sodišču zagovarjati kot prevarant.
Trumpovi odvetniki: Trump ni kriv, če študenti niso znali izkoristiti tega, kar so se naučili
Trump odgovarja, da gre za civilne tožbe in nekaj jih je doslej že tudi dobil. Zatrdil je, da bi se lahko že zdavnaj izvensodno poravnal, a se ne bo, ker gre za načelno vprašanje. Univerza naj bi bila namreč povsem pošteno podjetje in Trump ni kriv, če študentje niso znali izkoristiti tega, kar so se naučili, in uspeti. To trdijo tudi njegovi odvetniki, ki obenem poudarjajo, da univerza, ki je v letih svojega obstoja od študentov pobrala 40 milijonov dolarjev, pač ni kriva, da je prišlo vmes do zloma nepremičninskega trga.
Trump ima rad medije, a le dokler mu ti zastonj širijo slavo, kar je tudi večkrat priznal. Na vsakem zborovanju najmanj enkrat ali dvakrat pokaže s prstom tja, kjer so zbrani snemalci, in pove, da gre za najbolj nepoštene in pokvarjene ljudi na svetu. Ob tem vsakič znova pozabi pojasniti, da v bistvu ne misli snemalcev, ampak novinarje, a množica mu tako ali tako vedno navdušeno pritrdi.
V petek pa je Trump na zborovanju v Teksasu šel še dlje in je napovedal, da bo kot predsednik ZDA spremenil zakone, tako da bo lažje tožiti medije in od njih izterjati milijone dolarjev. Posebej v nos mu gre New York Times. Še najboljše odnose ima zaenkrat z liberalno televizijo MSNBC, nenehno pa se prepira s konservativno televizijo Fox.
Odločitev vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1964 je medije zaščitila pred tožbami javnih osebnosti. Sodišče je takrat odločilo, da se medije lahko toži zaradi obrekovanja le, če ima tožnik dokaze, da je bila objavljena zavestno lažna informacija in z zlobnim namenom. Pokojni konservativni vrhovni sodnik Antonin Scalia je menil, da je bila ta odločitev napačna, ker medijem omogoča, da objavijo vse, kar želijo, z utemeljitvijo, da so to pač nekje nekaj slišali.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.