FOTO: Nova madžarska zakonodaja vojski dovoljuje streljanje za zaščito meje

Od srede do danes do 12. ure zjutraj je na Hrvaško vstopilo okoli 29.910 beguncev, je na Twitterju sporočila njihova vlada. Potem ko je danes ob 8.32 iz najbolj obleganega Tovarnika na hrvaško-srbski meji proti Madžarski odpeljal deveti izredni vlak z 10 vagoni, je Tovarnik povsem prazen, poročajo hrvaški mediji.

Tam so ostali le prazni šotori in kar 150 ton smeti. Na ulice se je zdaj odpravilo okoli 70 meščanov, ki bodo mesto očistili. Kot je povedal namestnik županje Jasmin Budinski, bodo očistili tudi mejni prehod in koruzna polja, po katerih so hodili begunci. To bo trajalo najmanj tri dni, je še dodal.

Hrvaška zaprla mejne prehode

Za promet so zaprti vsi mejni prehodi med Srbijo in Hrvaško (Ilok, Ilok 2, Principovac, Principovac 2, Tovarnik, Erdut in Batina), z izjemo mejnega prehoda Bajakovo, poroča hrvaški avtoklub. Na slednjem je uvedena prepoved za tovorna vozila.

Čiščenje Tovarnika:

V Opatovcu 2.450 beguncev

Tiste begunce iz Tovarnika, ki se niso vkrcali na vlak ali avtobuse, je Hrvaška z avtobusi prepeljala v 13 kilometrov oddaljen Opatovac, kjer so v nedeljo postavili naselje z 200 šotori, v vsakem je prostora za 22 ljudi. Potem ko jih registrirajo, jim nudijo posteljo, obrok, vodo, zdravstveno oskrbo in sanitarije. Tam naj bi počakali 24 do 48 ur, potem pa jih bodo odpeljali naprej.

Vse begunce iz Tovarnika v sotorsko naselje, Opatovac. Noter ne moremo, a vse se zdi zelo organizirano (koncno). pic.twitter.com/LTfecY0lSl

— Irena Joveva (@IJoveva) September 21, 2015

Notranji minister Ranko Ostojić je - tako kot včeraj - tudi danes vstopil v vsakega od avtobusov, se predstavil beguncem in jim povedal, da bodo v šotorskem naselju počakali 24 ur, zatem pa jih bodo odpeljali proti meji z Madžarsko. Razložil jim je tudi, kaj vse jim je na voljo.

Minister Ostojić welcomed 5 new buses of #refugees, explaining they'll be here for 36 hrs max & have food & shelter pic.twitter.com/1Mlm6yhIf7

— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) September 21, 2015

"Povsem smo stabilizirali situacijo, v Opatovcu je trenutno 2.500 beguncev. Tu počakajo, dobijo tisto, kar potrebujejo, nato lahko krenejo dalje. 500 jih je že odšlo proti Madžarski. Vse je mirno, incidentov ni. Tovarnik pa je prazen," je povedal novinarjem.

#Refugees being registered in Opatovac temporary tent settlement in Croatia #refugeescrisis pic.twitter.com/412Ce7itp2

— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) September 21, 2015

Po družbenih omrežjih pa se že širijo pohvale na račun šotorskega naselja in ljudi, ki pomagajo v njem - vojska, predstavniki Rdečega križa, civilna zaščita, prostovoljci, tudi politiki. "Super so organizirani! Razbijajo stereotipe, da gredo politiki samo tja, kjer je luksuz. Tam je dež in blato, oni pa med ljudmi, v supergah. Ostojić je tako ljudski, kot da sploh ni minister," je zapisano v eni od njih.

Begunci v Opatovcu:

Preberite tudi:

Čez noč pa so tudi z Obrežja odpeljali vse begunce, tako da trenutno na tej meji ni več nikogar, ki bi čakal na vstop v državo. 

FOTO in VIDEO: 17-letni Aslan je na dolgo pot iz Sirije v Grčijo vzel tudi svojo psičko: 'Ker jo imam rad'

'HDZ je oblikovala štab za histerijo'

Ostojić je v nedeljo ocenil, da so se proti hrvaški vladi pri reševanju begunske krize združile hrvaška opozicija na čelu s HDZ ter madžarska in srbska vlada. Pojasnil je, da je HDZ oblikovala "štab za histerijo" ter bi rada skupaj z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in srbskim ministrom za delo Aleksandrom Vulinom zadeve urejala s "silo, žico in orožjem".

Iz hrvaške vlade pa so v nedeljo zvečer sporočili, da sta se premierja Hrvaške in Slovenije Zoran Milanović in Miro Cerar znova pogovarjala o begunski krizi. Dogovorila naj bi se o skupnem nastopu na izrednem vrhu EU v sredo v Bruslju, na katerem bodo obravnavali načine za rešitev begunske krize. 

Milanović: Hrvaška namesto Slovenije opravlja delo z begunci

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes dejal, da je na Hrvaškem le malo beguncev, morda nekaj tisoč, medtem ko je od srede prek države šlo približno 30.000 ljudi. Ocenil je, da se Slovenija lahko hvali s spoštovanjem pravil na schengenski meji, saj Hrvaška opravlja delo namesto nje.

"Slovenija se lahko hvali, da ravna v skladu s predpisi, saj mi delamo zanjo. Ali si lahko predstavljate, da vse te ljudi pošljemo na slovensko mejo. Nič ne bi mogla storiti", je še dejal Milanović v pogovoru za hrvaško komercialno Novo TV. Dodal je, da se je stanje na Hrvaškem nekoliko umirilo ter da so nadaljevali z registracijo migrantov in beguncev. Ob tem je omenil, da ne vztrajajo v tistih primerih, ko ljudje zavračajo, da bi dali prstne odtise, saj ne želijo uporabiti sile.

Hrvaški premier je še dejal, da se o begunski krizi ni pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, s katerim se po njegovih besedah ne pogovarja nihče iz zahodnih držav. Ponovil je, da je prisilil Madžarsko, naj sprejme begunce, ki so prišli na Hrvaško ter da ne razume madžarskega "templjarskega krča". Dejal je tudi, naj Madžarska obdrži hrvaški vlak, ki ga je zaplenila, ko so prejšnji teden čez mejo prepeljali migrante. V incidentu so madžarski policisti za nekaj časa pridržali tudi 36 hrvaških policistov, ki so spremljali vlak.

Posredno je potrdil, da bodo za tovorni promet zaprli največji mejni prehod Bajakovo s Srbijo, dokler Beograd ne bo prenehal usmerjati migrante na Hrvaško. Zanikal je očitke srbske strani o nepripravljenosti Hrvaške na begunski val ter dejal, da Srbija že leto dni sploh ne nadzira svoje meje in jo pozval, naj pošlje migrante takoj na Madžarsko in ne na Hrvaško, da bi ljudem tako olajšali pot do držav, v katerih želijo živeti.

Na vprašanje, ali je hrvaška vlada s svojim ravnanjem v begunski krizi državi prinesla slabe ocene glede uvajanja schengenskih pravil na hrvaški meji, je odgovoril, da Hrvaška takšnega schengna, ki ne deluje, ne potrebuje. Ponovil je, da je Grčija bila prva, ki je izigrala schengenska pravila ter da potrebno finančno pomagati Turčiji za zaustavitev begunskega vala.

"Tudi Merklovi sem povedal, naj Turčiji pošljejo tri, štiri, pet milijard evrov za reševanje begunske krize", je še dejal in dodal, da nemška diplomacija že opravlja svoje delo od Ankare do Washingtona, da bi razrešili krizo z begunci z Bližnjega vzhoda, saj je to v interesu Berlina.

Povedal je, da je Merklova od Hrvaške zahtevala, naj za nekaj časa zaustavi begunce v državi, a je zahtevo zavrnil. Ocenil je, da je v begunski krizi Hrvaška okrepila svoj ugled v svetu, saj so jo v tem času prepoznali kot sodobno, humano in dobro organizirano državo.

Madžari vojski in policiji podelili nova pooblastila

Madžarski parlament je danes sprejel zakon, ki povečuje pooblastila vojske in policije za ukrepanje proti beguncem, ki v velikem številu prihajajo na Madžarsko, od koder večinoma nadaljujejo pot na Zahod.

Zakon, ki so ga madžarski poslanci sprejeli z dvotretjinsko večino, v določenih primerih dovoljuje policistom in vojakom, da za zaščito državne meje streljajo, a ne z namenom, da bi koga ubili. Vojska lahko tudi sodeluje pri nadzoru državne meje. Vojaki lahko tudi preverjajo osebne dokumente migrantov in pridržijo domnevne nezakonite priseljence.

Policistom pa nova zakonodaja med drugim dovoljuje preiskavo zasebnih hiš, kjer bi se lahko nezakonito skrivali ilegalni migranti.

Danes sprejeti zakon dopolnjuje zakonodajo, ki je bila sprejeta prejšnji teden in ki med drugim predvideva do pet let zapora za nezakonito prečkanje meje.

 Naši novinarji tvitajo s terena:

Tweets from https://twitter.com/kricac/lists/begunci

V Makedonijo znova prihaja več beguncev

Število beguncev, ki prihajajo v Makedonijo, znova narašča. Po podatkih Rdečega križa jih je čez državo v nedeljo potovalo kakih 4.500, medtem ko lokalne nevladne organizacije ocenjujejo, da jih je bilo okoli 4.000.

Nevladna organizacija Human Rights Warch (HRW) je v poročilu "Kot da nismo ljudje; policijsko nasilje nad migranti in prosilci za azil v Makedoniji sporočila, da so makedonski policisti v begunskem centru Gazi Baba v Skopju med junijem lani in julijem letos grobo ravnali z migranti in prosilci za azil. Zadrževali naj bi jih proti njihovi volji in brez možnosti pritožbe v nečloveških in ponižujočih pogojih. Makedonske oblasti v zvezi s tem niso uvedle preiskave niti niso kaznovale odgovornih, poroča Al Jazeera Balkans.

HRW je poročilo pripravil na podlagi pričevanj 64 beguncev, med njimi tudi sedmih otrok, s katerimi so se pogovarjali na različnih lokacijah v Srbiji in Makedoniji. Številni med njimi so povedali, da je makedonska policija z njimi ravnala neprimerno, še posebej na meji z Grčijo in v centru Gazi Baba. Po njihovih besedah so jih policisti tepli s palicami in pestmi, brcali in žalili. Makedonske oblasti so center Gazi Baba zaprle julija. Kot poudarja HRW, Makedonija sicer trenutno ne izvaja rutinskega pridržanja beguncev, temveč jim dovoljuje prehod čez državo. 

V Avstrijo ta konec tedna 23.000 beguncev

Ker je Hrvaška ob navalu beguncev popolnoma odpovedala, jih je začela delno preusmerjati proti Sloveniji, predvsem pa proti Madžarski, na mejo s katero jih je v nedeljo v samo eno uri prispelo rekordnih 1.200.

Od tam gredo naprej proti Avstriji. Na avstrijsko Gradiščansko je samo v nedeljo prek meje z Madžarsko prispelo 10.700 beguncev, potem ko jih je že v soboto v Avstrijo vstopilo 13.000. Daleč največ, 10.500, jih je v nedeljo vstopilo prek mejnega prehoda Nicklesdorf, še 200 pa prek prehoda Heiligenkreuz, je potrdila avstrijska policija. Po polnoči je na Nickelsdorf danes prispelo novih 2.200 beguncev. Kam jih bodo napotili oz. nastanili, zaenkrat ni znano.

Merklova: Smo velika in močna država, a ne moremo rešiti vseh socialnih problemov na svetu

Nemška kanclerka Angela Merkel je v nedeljo znova poudarila, da si mora Evropa razdeliti odgovornost za begunce, in obenem opozorila, da njena država, ki je ciljna destinacija večine, ne more sprejeti tistih, ki prihajajo izključno iz ekonomskih razlogov. "Mi smo velika država. Mi smo močna država. Ampak misliti, da lahko rešimo vse socialne probleme na svetu, ne bi bilo realno," je dejala.

Da nobena država ne more pobegniti pred odgovornostjo, da sprejme begunce, ki imajo pravico do azila, je v nedeljo poudaril tudi francoski predsednik Francois Hollande.