V času, ko se nad Grčijo zgrinjajo temni oblaki, je skoraj neizbežno, da se na udaru ne bi znašle plače tistih, ki Grčiji postavljajo pogoje. Guardian se tako sprašuje, kako lahko šefica IMF Christine Lagarde Grke sili, da plačujejo davke, če jih sama ne.
Tako enostavno seveda ni. Dejstvo je, da v Grki davkov pač ne plačujejo radi, čeprav jih k temu zavezuje zakonodaja, kar pomeni, da na veliko utajujejo davke. Lagardova – na drugi strani – pa davkov ne plačuje, oziroma jih plača manj in v drugačni obliki, ker tako določajo pravila ustanove, v kateri deluje. Torej ne počne nič nezakonitega. Drugo vprašanje pa seveda je, ali je normalno, da imamo ustanove, kjer se z denarjem, ki ga tako ali drugače naberejo od državljanov sveta, igrajo kot da bi bila vse skupaj le fiktivna igra.
Lagardova po Guardianu tako kot visoki uslužbenec mednarodne ustanove na leto zasluži okoli 400.000 neobdavčenih evrov, k temu je treba prišteti še okoli 80.000 evrov dodatnih in prav tako neobdavčenih prihodkov. Na koncu leta prejme prihodke, ki presegajo tiste, s katerimi se lahko pohvali ameriški predsednik Barack Obama. Poleg tega, da so njegovi prihodki na koncu še obdavčeni.
Še bolj sporno pa je dogajanje v Združenih narodih, ki se načeloma v javnosti predstavljajo kot ustanova, ki ščiti revne in ogrožene, v praksi pa je uspešnost njihovega dela kronično nizka, a so za svoje delo dobro plačani. 34. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, spisane leta 1961 in podpisane s strani 187 držav, pravi, da "so diplomati izvzeti iz davčnega sistema", določilo pa velja za skoraj vse zaposlene pri ZN.
Osnovna plača tam znaša od 46.000 do 80.000 evrov na leto, za višje uslužbence od 95.000 do 120.000 evrov, za vodilne mnogo več. A to ni vse, saj so precej velika vzpodbuda dodatki za življenje v drugi državi. Delavec ZN, ki ga pošljejo v Ženevo, prejme 106-odstotno povišico, v Bonnu 50,6-odstotno povišico, v Parizu 62-odstotno povišico, tisti, ki jih pošljejo v Jubo, prestolnico Južnega Sudana, torej v enega najbolj revnih krajev na planetu, pa prejmejo povišico v višini 53,2 odstotka.
Pa tudi to še ni vse. Upravičeni so do dodatkov za najemnino, sredstev za partnerja in otroke, dodatkov za izobraževanje otrok, potovanja, zdravstvenega zavarovanja …
Kritike, da "sveta trojica" IMF, Svetovna Banka in Združeni narodi, živijo na veliki nogi na račun davkoplačevalcev, niso nove. A doslej sprememb ni bilo. Glavni argument, da morajo biti plače v teh ustanovah tako visoke, sicer pravi, da je to pogoj, da v svoje vrste pritegnejo najboljše strokovnjake, ki bi jih sicer posrkal finančno zanimivejši zasebni sektor, te ustanove pa bi z manj talenta delovale slabše. Le da analize kažejo, da top talente ne novačijo iz zasebnega sektorja, ampak gre predvsem za službe, kamor se napreduje iz vladnih služb, torej javnega sektorja.
Med precej jeznimi na razsipnost ZN so Američani, saj ZDA prispevajo za skoraj četrtino letnega proračuna organizacije. Leta 2010 je bilo to 7 milijard dolarjev. Sistem razdeljevanja denarja so se sicer trudili razvozlati z dve leti trajajočo raziskavo, a ta po poročanju FoxNews sistemu ni prišla do dna.
Pri čemer pa ne gre le za plače. Na udaru se je znašel tudi pokojninski sklad ZN, ki ima zaradi vse več upokojenih uradnikov, težave. Lani je sredstva iz sklada prejemalo 67.000 upokojenih uradnikov in njihovih družin, poročilo pa omenja še 121.000 "aktivnih uporabnikov" pokojninskega sistema iz 23 organizacij v sistemu ZN.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.