Tujina

Zmaga nacionalistične stranke

Bruselj, 14. 06. 2010 08.04 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Flamska nacionalistična stranka, ki si prizadeva za delitev države, je na volitvah v Belgiji dobila 30 odstotkov glasov. Liberalci bodo imeli 18 poslancev, krščanski demokrati 17, Socialisti pa 26.

Zmagovalka belgijskih parlamentarnih volitev je flamska nacionalistična stranka NV-A, ki se zavzema za razdelitev države, saj naj bi dobila največ sedežev v parlamentu, kažejo delni izidi. Sedaj se obeta težko in dolgotrajno oblikovanje nove vlade, pri čemer bi lahko premierski stolček pripadel zmagovalcem v južni regiji, valonskim socialistom.

De Wever se zavzema za ohlapno konfederacijo Flandrije in Valonije
De Wever se zavzema za ohlapno konfederacijo Flandrije in Valonije FOTO: Reuters

Vodja Novega flamskega zavezništva Bart de Wever je naznanil zmago. "To je zgodovinski trenutek," je dejal po objavi delnih rezultatov. Vodja NV-A Bart de Wever je danes dejal, da bi morali ukiniti volilno in sodno okrožje Bruselj-Halle-Vilvoorde, kjer so posebej zaščitene pravice francosko govorečih državljanov.

Po uradnih rezultatih in preštetih vseh glasovnicah iz vseh volilnih okrožij je NV-A na volitvah dobila 17,4 odstotka glasov in s tem 27 od 150 sedežev v belgijskem parlamentu, v katerem bo poslej najmočnejša stranka. Sledijo socialisti (PS) s 13,7 odstotki glasov oz. 26 sedeži. Na obeh strankah je zdaj velika odgovornost, saj se morata s partnerji uskladiti glede reforme države in nove vlade.

Liberalci (MR) so prejeli 9,3 odstotka glasov in bodo v novem parlamentu imeli 18 poslancev, krščanski demokrati pa so si z 10,9 odstotka glasov priborili 17 sedežev. V parlament so se uvrstili tudi flamski liberalci (8,6 odstotka glasov) in socialisti (9,2 odstotka glasov), desnoradikalna stranka Vlaams Belang (7,8 odstotka glasov) in Zeleni tako iz francosko kot flamsko govorečega dela države (4,8 oz. 4,4 odstotka glasov).

De Wever se zavzema za ohlapno konfederacijo Flandrije in Valonije, ki naj bi po njegovem mnenju postopno privedla do tega, da bi Belgija na koncu "izpuhtela". Na vprašanje, ali ne bo s takim stališčem zapleteno najti frankofonih partnerjev za sestavo vlade, je danes odgovoril, da zanj premierski položaj ni tako pomemben. "Potreben je velik dogovor. Če to pomaga frankofonom, sem pripravljen na to žrtev," je izjavil.

Novi premier vodja socialistov?

Premier bi tako po napovedih poznavalcev političnih razmer v državi lahko postal veliki zmagovalec v Valoniji, vodja socialistov Elio Di Rupo, ki je po delnih izidih dobil okoli 35 odstotkov glasov. Di Rupo, dosedanji poslanec, senator, evropski poslanec in minister, ki se je javno izrekel za homoseksualca, je po prvih izidih izjavil, da so valonski socialisti danes "po 20 letih spet postali prva politična stranka v državi".

Vodja socialistov Elio Di Rupo je po delnih izidih dobil okoli 35 odstotkov glasov.
Vodja socialistov Elio Di Rupo je po delnih izidih dobil okoli 35 odstotkov glasov. FOTO: Reuters

Ker je Valonija manjša, sicer kljub boljšemu odstotku glasov valonski socialisti dobijo manj sedežev v parlamentu. Po zadnjih današnjih projekcijah naj bi jih dobili 23. Če bi Di Rupo postal belgijski premier, bi bil prvi frankofoni premier od leta 1974.

Belgija si ne more privoščiti dolgih pogajanj

Ekonomisti menijo, da si Belgija ne more privoščiti dolgotrajnih pogajanj o sestavi nove vlade, saj bi bila zaradi politične ohromelosti še lažja tarča finančnih trgov, ki pozorno spremljajo razvoj dogodkov v državi z velikim javnim dolgom. Ta naj bi letos znašal okoli 100 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je v EU največ za Grčijo in Italijo.

Politični analitiki ocenjujejo, da bo nemogoče sestaviti koalicijo brez NV-A. Poleg te stranke naj bi bili v novi koaliciji po navedbah belgijskih medijev zelo verjetno tudi flamski krščanski demokrati CDV, valonski socialisti, flamski socialisti, valonski krščanski demokrati in valonska zelena stranka Ecolo.

Poleg tega Belgija 1. julija prevzame predsedovanje EU, ki ga bo težko izpeljala brez polnokrvne vlade. Po mnenju nekaterih analitikov naj bi bila predvsem to spodbuda belgijskim politikom, da čim prej oblikujejo vlado.

Najprej mora sicer sedaj kralj Albert II. imenovati "informatorja", običajno je to izkušen politik, ki naj ne bi sodeloval v prihodnji vladi. Ta opravi pogovore z vsemi strankami in svetuje kralju, kakšna koalicija bi bila najustreznejša in kdo naj bi jo vodil. Nato kralj imenuje "formatorja" ali mandatarja za sestavo vlade, ki naj bi tudi postal novi premier.

Belgija je razdeljena na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo s okoli šest milijoni prebivalcev, južno Valonijo z okoli 4,5 milijona prebivalcev ter dvojezično bruseljsko regijo z večinsko frankofonim prebivalstvom na flamskem ozemlju. V vsaki regiji volijo za svoje predstavnike. Mandatar za oblikovanje vlade, ki ga imenuje kralj Albert II., običajno postane zmagovalec v večji Flandriji, vendar mora pri tem v vladajočo koalicijo pridobiti frankofone partnerje.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zahod.west
14. 06. 2010 17.27
dukasan problem tako imenovanih nacionalističnih strank je le tam, kjer se te iste imajo tudi za socialistične.......takih strank se je treba bati (največ jih ne balkanu)
zahod.west
14. 06. 2010 17.26
za naše novinarje so vse evropske desne, konservativne, zmerne stranke ali nacionalistične ali rasistične ali nacifašistične......vse leve pa po navadi napredne, strpne itd. itd. kulturno enoumje se pač nadaljuje.
S.R
14. 06. 2010 13.08
Če so tako lahko delili Jugoslavijo, naj vidijo kako je to ko se zgodi na tvojem domu.
MERDE-AVE-MERDE
14. 06. 2010 10.09
nikdar ni bilo dobro če se je nacionalstična stranka prebila v vrh države
SLOVENIASTAN
14. 06. 2010 09.05
Super cestitam novemu flamskemu zaveznistvu upam da tako kot se napoveduje razpad belgije da posledicno tudi Eu