Kot so potrdili izsledki sonde Cassini, padejo na površje Saturnove lune Titan vsakih 1000 let obilne padavine, a je dež na Titanovem površju metanski in ne sestavljen iz vode kot na našem planetu, poroča BBC. Metanski dež so na Titanu opazili leta 2004 in 2010, podrobnosti opazovanj pa je na Lunarni in planetarni znanstveni konferenci v Teksasu razkril Nasin član raziskovalne ekipe Ralph Lorenz, sicer pa raziskovalec fizikalnega laboratorija Johns Hopkins Applied Physics Laboratory (JHUAPL) v Marylandu.
Vreme podobno kot na Zemlji, a z razlikami
Titan je fascinanten, na podoben način pa zelo drugačen od Zemlje, pojasnjuje Lorenz. Vetrovi in padavine klešejo površje, oblikujejo rečne struge, jezera in obale, a je skorja Titana namesto vode deležna ogljikovodikov. Na Saturnovi luni je običajna temperatura –179 stopinj Celzija, dežne kaplje pa so sestavljene iz molekul metana.
"Med posameznimi plohami mine tudi več stoletij, ko pa padejo, pa zapade nekaj deset centimetrov ali celo metrov dežja,“ je za BBC povedal Lorenz, sosledja pa se ujemajo tudi z nastankom rečnih kanalov, ki so jih na površju Titana odkrili v Nasi, s tem pa potrdili 12 let stara predvidevanja o nastankih kanalov.
Cassini je v letih 2004 in 2010 opazil posamezne zatemnitve določenih predelov Titana, znanstveniki pa domnevajo, da so ob oblačnosti na površje padle dežne plohe. Elizabeth Turtle iz JHUAPL je svoje izsledke predstavila že pomladi leta 2010, preučevala pa je območje blizu Titanovega ekvatorja, imenovano Concordia Regio.
Prav zadnja nevihta je vidno oblikovala dele površja, mesec dni kasneje pa so opazili velik temni zavoj, ki je bil daljši kot 2000 kilometrov, pokrival pa je območje veliko okoli 500 tisoč kvadratnih kilometrov, je za BBC povedala Turtleova.
Sezonski cikel padavin na Titanu je najintenzivnejši v času poletja na polih Titana. Kot je prepričan Lorenz, bi opazovalec, če bi sedel na enem od Titanovih tečajev celih 96 zemeljskih dni (to je enakovredno šestim dnevom na Titanu), bi bila verjetnost, da ga bo zmočil metanski dež, približno 50-odstotna. Takrat bi lahko opazoval tudi po pet neviht hkrati.
Nasa namerava raziskati tudi globine Titanovega jezera
Nasa namerava na Titanovo površje poslati odpravo, ki bo preiskala eno izmed največjih jezer na Titanovem površju – Ligeia Mare. Sonda Titan Mare Explorer (TiME) bo v globinah jezera 96 dni preučevala njegovo kemično sestavo, poleg tega pa bo preverjala tudi okoljske vplive in vremenske vzorce na Titanu.
Opazovanje Titanovega površja se medtem nadaljuje, a so raziskovalci od leta 2010 opazili v Titanovi atmosferi le redke in ne tako velike oblake. Podoben upad aktivnosti so zabeležili tudi po padavinah leta 2004, to pa bi lahko kazalo na to, da se vsake toliko časa metan iz atmosfere popolnoma izčrpa. Navkljub podobnostim z vremenom na Zemlji pa je po prepričanju znanstvenikov Saturnova luna premajhna, da bi se lahko v njeni atmosferi razvili orkani, dodaja BBC.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.