Tihotapci na triletnem otroku ugašali cigarete, nosečnico želeli vreči v morje

Malezijske oblasti so po močnem pritisku svetovne javnosti le odredile reševanje migrantov, ki so obtičali na morju. "Malezijski kraljevi mornarici in malezijski pomorski agenciji sem ukazal, naj izvedejo iskanje in reševanje plovil s Rohingyami. Moramo preprečiti izgubo življenj," je na svojem profilu na Facebooku zapisal malezijski premier Najib Razak.

V zadnjem tednu so ob obalah Indonezije, Malezije in Tajske rešili ali pa so sami priplavali do obale približno 3000 migrantov, saj so tihotapci ljudi zaradi akcije tajskih oblasti proti tihotapljenju pogosto zapustili ladje in jih sredi morja prepustili usodi. Po oceni malezijske obveščevalne službe je na morju zapuščenih okrog 7000 ljudi.

Številni so žrtve tihotapcev, tudi otroci

Zgodbe pripadnikov manjšinskega naroda Rohingya iz Mjanmara so izredno žalostne. Tako so tuji novinarji obiskali mesto Sittwe v Mjanmaru, kjer se nahaja begunsko taborišče za Rohingye. Oblasti se že desetletja znašajo nad njimi in jim ne priznavajo državljanskih pravic. Živijo v nemogočih pogojih in so preganjani s strani države. Prav zato cele družine skušajo zbežati na varno v sosednje države.

Beg pa je le začasna rešitev. Svetovna javnost zdaj močno pritiska na Mjanmar, naj preneha z nasiljem in diskriminacijo omenjenega naroda. Že pred leti je bilo govora o tem, da bi lahko nasilje nad njimi označili celo z genocidom.

V begunskem taborišču so novinarji odkrili 25-letno vdovo Rošido in njene otroke. Pokazala jim je roko triletnega sina, na kateri je vidna brazgotina od cigarete. Pred časom je namreč zbrala zadnji denar, ki ga je imela, in plačala vstop za na ladjo, ki bi jih popeljala na varno. Na ladji pa se je eden od tihotapcev znesel nad njenim komaj triletnim sinom Hešotom Ulahom. Med drugim je tudi ugasnil cigareto na njegovi roki.

Grozili, da bodo nosečo ženo vrgli v morje

Na pot sta se odpravila tudi Marmot Rar Sein in njegova noseča žena. Na ladji je bilo okoli 300 ljudi, vladalo pa je veliko pomanjkanje hrane in vode. Po dveh mesecih so tihotapci želeli v morje vreči njegovo soprogo, saj so ocenili, da je nosečnica preveliko breme. "Jokala je, jaz pa sem prosil druge ljudi na ladji, naj posadki rečejo, naj moje žene ne vržejo v morje," je dejal moški.

Po dveh mesecih agonije so jim s čolni na pomoč prišli lokalni prebivalci obale Mjanmara. Lokalni vodja je moral tihotapcem plačati, da so zakonca pustili oditi. "Na osebo 184 ameriških dolarjev," je dejal lokalni vodja tamkajšnjih prebivalcev. Par so odpeljali na obalo, zdaj pa živita v begunskem taborišču in pričakujeta otroka.

Številni se namreč morajo vrniti v taborišča, saj tihotapci le vzamejo denar, jih strpajo na ladjo, tam se nekaj časa izživljajo nad njimi in jih mučijo, nato pa zapustijo. Ladje se ponavadi ne premaknejo daleč stran od obale Mjanmara, čeprav jim je bilo obljubljeno, da jih bodo prepeljali do Tajske.

Ko so tajske oblasti udarile po tihotapski mreži, so se ti zbali in razbežali, migrante pa pustili na ladjah. Prav tako so pošiljali na morje nove ladje, vedoč, da ne bodo prišli daleč.

Migranti pravijo, da so jih tihotapci pretepali z železnimi palicami in verigami. Stradali so, saj ni bilo dovolj vode in hrane za vse na ladji.

Mjanmar mora sodelovati

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da Rohingye nimajo druge izbire, kot pa da bežijo iz Mjanmara, a to ne pomeni, da je to rešitev. Rešitev je namreč, da Mjanmar ustavi pregon in nasilje nad omenjenim narodom ter da jim prizna in spoštuje njihove državljanske pravice.  

Mjanmar zaenkrat dogajanje bolj ali manj ignorira, so pa tamkajšnje oblasti danes sporočile, da se bo njihova delegacija vendarle udeležila mednarodne konference na to temo prihodnji teden v Bangkoku. Kot je sicer poudaril predstavnik tamkajšnjih oblasti, so pripravljeni razpravljati o vprašanju ljudi s čolnov, a na označevanje teh ljudi za Rohingye ali na označevanje Mjanmara kot izvora krize ne pristajajo.

Reveži iz Bangladeša

Druga skupina ljudi, ki so na teh ladjah, pa so reveži iz Bangladeša, ki skušajo prekiniti začarani krog pomanjkanja, v katerem so se znašli s svojimi družinami.