Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je konec minulega tedna sporočila, da je bilo prvih devet mesecev letošnjega leta najtoplejših v zgodovini meritev svetovnih temperatur – torej v zadnjih 136 letih. Prav tako je bil globalno gledano rekordno topel tudi september, ko so povprečne temperature zraka in morja doživele največjo rast nad mesečnim povprečjem v zadnjih 136 letih. Globalno klimatsko poročilo z vsemi meritvami so pripravili v ameriški agenciji NOAA (U.S. National Oceanic and Atmospheric Administration).
Obdobje od januarja do konca septembra je imelo za 0,85 stopinje Celzija višje temperature od povprečja 20. stoletja (16,2 stopinje Celzija), pri čemer je bil september globalno rekordno topel.
Glede na zbrane in analizirane podatke je bila povprečna temperatura zraka in gladine morja septembra za 0,90 stopinje Celzija višja od povprečja 20. stoletja, ki znaša 15,5 stopinje Celzija. Rekorde so izmerili v večjem delu Južne Amerike, delih Afrike, na Bližnjem vzhodu, Evropi in Aziji.
Prejšnji rekord za prvo devetmesečje je bi dosežen lani, od njega pa so letošnje temperature višje za 0,07 stopinje Celzija. Letošnje septembrske temperature so za četrt stopinje višje od globalnih temperatur septembra 1997, torej tik pred najmočnejšim El Niñom do sedaj (leta 1998).
Za 0,12 stopinje Celzija presegli lanski rekord
Glede na meritve od leta 1880 do danes je bilo prvih devet mesecev letošnjega leta za 0,12 stopinje Celzija toplejše od lanskega rekorda. Tudi ta podatek je še eden v nizu podatkov, ki potrjujejo, da se ozračje globalno segreva.
Segrevanju ozračja je zagotovo prispeval močan vremenski učinek El Niña, ki je povprečne temperature gladine morja potisnil nad povprečje 20. stoletja, ki znaša 16,2 stopinje Celzija, za 0,81 stopinje Celzija.
Letno poročilo o globalnih temperaturah, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija, bo objavljeno v novembru, tik pred konferenco Združenih narodov v Parizu, na kateri bodo razpravljali tudi o ukrepih, kako preprečiti globalno segrevanje ozračja.
Septembrske temperature kopna in morja, ki prikazujejo območja, kjer so zabeležili rekordno najtoplejše in najhladnejše temperature. Hladen severnoatlantski morski tok (svetla vijolična barva) je poskrbel, da temperature v Evropi niso dosegale rekordov in so se gibale nekje v povprečju. Zato pa so rekorde beležili v večjem delu Južne Amerike, delu Severne Amerike, pa na Bližnjem vzhodu, vzhodu Afrike in zahodu Avstralije ter v osrednji Aziji. To pa pomeni, da če v Evropi ne občutimo temperaturnih rekordov, da to še ne pomeni, da se ozračje globalno ne segreva.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.