Talibani in Američani na pogovore za mir v Afganistanu

Medtem ko so afganistanske sile uradno prevzele odgovornost za varnostne razmere, pa iz Washingtona in Kabula prihaja vest, da naj bi se predstavniki ZDA in talibanov prihodnji teden sestali na pogovorih za dosego miru v Afganistanu. Bela hiša je sporočila, da bo proces za dosego miru verjetno dolgotrajen.

ZDA naj bi na pogovorih od talibanov zahtevale, da prekinejo vezi z Al Kaido, končajo nasilje in sprejmejo afganistansko ustavo, vključno z zaščito za ženske in manjšine. Govorili naj bi tudi o izmenjavi zapornikov, prve pogovore pa naj bi predvsem izrabili za ugotavljanje stališč obeh strani. Odzval se je tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je napovedal, da bo tudi Kabul na pogajanja v Doho poslal svojo delegacijo. Ravno to pa je presenečenje, saj so talibani do zdaj zavračali pogovore s Karzajem, ki so ga označevali za marioneto ZDA.

Afganistanski talibani so v Dohi že odprli svoje predstavništvo, saj si želijo dobrih odnosov s sosednjimi državami, je v katarski prestolnici povedal predstavnik talibanov Mohamed Naim. Predstavnik afganistanske vlade je pojasnil, da so se oblasti v Kabulu večkrat tajno sestale s talibani. "Mirovni pogovori bodo zagotovo potekali, na njih pa bodo prisotni talibani in predstavniki Visokega mirovnega sveta," je pojasnil.

Varnost v Afganistanu v rokah tamkajšnjih organov

Danes so afganistanske varnostne uradno prevzele odgovornost za varnostne razmere v še zadnjih predelih države. S tem se je tudi končal prenos varnostnih odgovornosti z mednarodnih sil Isaf pod vodstvom Nata.

Prevzem odgovornosti za varnost v zadnjih 95 okrožjih zajema območja na jugu in vzhodu države, kjer so talibani osredotočili svoj upor proti silam Nata. Gre za peti in zadnji sklop predaje odgovornosti, doslej pa so afganistanske sile odgovarjale za 85 odstotkov ozemlja države.

Karzaj je danes v Kabulu dejal, da je varnostna odgovornost zdaj v rokah afganistanskih vojakov. "Odslej bodo naše varnostne in obrambne sile v vodstvu in bodo prevzele celotno odgovornost za varnost," je povedal.

Medtem je generalni sekretar zveze Nata Anders Fogh Rasmussen prenos odgovornosti označil za mejnik. "Afganistanske varnostne sile prevzemajo vodstvo pri varnosti z izjemno odločnostjo in zaslužijo si popolno podporo afganistanskega prebivalstva," je dejal.

Natove sile bodo tako odslej imele podporno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ki jo bodo ohranile vse do umika zadnjih vojakov iz Afganistana konec prihodnjega leta. "Še naprej bomo pomagali afganistanskim silam v operacijah, če bo potrebno, a teh operacij ne bomo več načrtovali, izvajali ali vodili," je dodal generalni sekretar Nata.

Na prenos odgovornosti se je odzval tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je dejal, da je prenos pomemben korak na poti k popolni suverenosti Afganistana. "Kljub vsemu nazadovanju in problemom tudi pri varnostnih razmerah so Afganistanci vedno bolj odgovorni za lastno varnost. Naše udejstvovanje v državi pa bo vedno bolj civilne narave," je dejal nemški zunanji minister o vlogi tujih sil v Afganistanu.

Kronologija od začetka vojne do predaje odgovornosti

11. september 2001 – Člani mednarodne teroristične mreže Al Kaida ugrabijo letala in izvedejo napade na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu ter pri tem ubijejo skoraj 3000 ljudi. Vodja Al Kaide Osama bin Laden naj bi v tem času živel v Afganistanu, ki mu vladajo talibani.

7. oktober 2001 – ZDA sprožijo vojaško operacijo z letalskimi napadi na Afganistan, ki ji sledi invazija z namenom ujetja bin Ladna in strmoglavljenja talibanov.

december 2001 – Konec vladavine talibanov, vendar bin Ladna ne najdejo. Na mednarodni konferenci postavijo načrte za vzpostavitev prehodne vlade in prihod mednarodnih varnostnih sil v Afganistan. Karzaj, ki je nato izvoljen za predsednika, je imenovan za predsednika prehodne vlade, začnejo se operacije sil Isaf.

oktober 2004 – Prve afganistanske predsedniške volitve se končajo razmeroma mirno. Karzaj je razglašen za zmagovalca. Zmaga tudi na naslednjih volitvah novembra 2009 kljub obtožbam o obsežnih volilnih prevarah.

februar 2007 – Talibani se znova okrepijo in njihov vpliv se širi. Talibanski uporniki napadejo ameriško vojaško oporišče med obiskom ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja in ubijejo 24 ljudi. Ameriški predsednik George Bush napove okrepitev ameriške vojaške prisotnosti.

november 2008 – Barack Obama je izvoljen za ameriškega predsednika, obljubi končanje vojne v Iraku in večjo pozornost Afganistanu.

1. december 2009 – Obama zaukaže povečanje števila vojakov v Afganistanu za 30.000, a obljubi začetek zmanjševanja števila vojakov z julijem 2011. Število vojakov sil Isaf pod vodstvom Nata do poletja 2010 naraste na 150.000.

november 2010 – Zavezniki se na vrhu Nata dogovorijo, da se bodo bojne naloge mednarodnih sil v Afganistanu končale do konca 2014. Do tedaj bodo okrepili usposabljanje afganistanskih vojakov in policistov, da bodo lahko čim prej prevzeli odgovornost za varnost v državi.

2. maj 2011 – V Pakistanu ameriške posebne enote ubijejo Bin Ladna. Uboj sproži razpravo o potrebi po končanju vojne v Afganistanu.

22. junij 2011 – Obama napove umik 33.000 ameriških vojakov do sredine 2011.

julij 2011 – Afganistanske sile na zahodu države prevzamejo odgovornost za varnost na prvih območjih in mestih.

februar 2012 – Zavezniki potrdijo, da se bo predaja odgovornosti za varnost v še zadnjih afganistanskih pokrajinah končala do sredine leta 2013.

februar 2013 – Obama napove umik 34.000 ameriških vojakov iz Afganistana do sredine februarja 2014. Trenutno je v Afganistanu 98.000 tujih vojakov, od tega 68.000 ameriških.

18. junij 2013 – Afganistanske varnostne sile so od sil Isaf prevzele odgovornost za varnostne razmere na celotnem ozemlju Afganistana.

konec 2014 – Afganistan naj bi zapustila večina tujih vojakov. Začela naj bi delovati nova misija Nato za usposabljanje, svetovanje in pomoč Afganistanu po letu 2014.