FOTO in VIDEO: V spopadih umrl 23-letnik

Na trgu Tahrir v središču egiptovske prestolnice Kairo je skušala policija danes s silo razgnati protestnike, ki so s protestnim sedenjem nasprotovali sedanjim oblastem in zahtevali pospešitev sojenj odgovornim za nasilno zatrtje februarskih protestov proti takratnemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Po dosedanjih poročilih je umrla najmanj ena oseba, in sicer 23-letni protestnik. Zaradi strelne rane je mladenič umrl v bolnišnici. Najmanj 676 oseb je ranjenih.

Protestniki, med katerimi so bili tudi svojci februarja ubitih nasprotnikov Mubarakovega režima, so se namreč na vse načine branili pred policisti, ki so proti njim uporabili najprej palice, kasneje pa tudi gumijaste naboje in solzivec.

Demonstranti – sprva naj bi jih bilo kakih 200, kasneje pa je njihovo število naraslo celo na več tisoč – so po drugi strani v policiste metali kamenje in zažgali neki policijski avto. Po navedbah egiptovske državne televizije je bilo poškodovanih več kot 80 ljudi, nasilje pa še traja. Več ljudi je bilo tudi aretiranih.

Množični protesti zaradi nezadovoljstva s smernicami za oblikovanje nove ustave in z vojaško hunto

Protestniki, ki so se na trgu Tahrir sicer začeli zbirati že v četrtek zvečer, pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami, ki se bodo v Egiptu predvidoma začele 28. novembra, pozivajo k umiku vojske iz politike in predajo oblasti civilni vladi.

Med udeleženci protesta, ki se je sicer uradno začel po petkovi molitvi, so prevladovali pripadniki Muslimanske bratovščine, ki je k protestu tudi pozvala in ima dobre možnosti, da s svojo stranko Svoboda in pravičnost zmaga na prihajajočih volitvah.

Demonstracijo pa so podprli tudi pripadniki radikalnega gibanja salafistov in islamistične stranke Gamat Islamija, prav tako kot tudi prodemokratična, levo usmerjena in liberalistična gibanja, ki so sodelovala pri januarskih protirežimskih protestih, ki so Mubaraka prisilili k odstopu.

Tako islamiste kot sekulariste namreč skrbi vsiljevanje ''nadustavnih načel'', nekakšnih smernic, ki jih prehodna vojaška vlada predlaga za oblikovanje nove ustave, poroča britanski Guardian. Smernice po eni strani odpravljajo diskriminacijo žensk in kristjanov ter zagotavljajo določene socialne pravice, kot je omejitev delovnega časa, po drugi strani pa utrjujejo že tako veliko moč vojske.

Dokument, ki ga je predlagal namestnik egiptovskega premierja Ali Silmi, je namreč prvotno predvideval umik parlamentarnega nadzora nad proračunom vojske. Vrhovnemu svetu oboroženih sil, ki je oblast v državi prevzel po februarskem odstopu nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka, je poleg tega podeljeval pravico odločanja v zadevah, povezanih z vojsko.

Vlada je osnutek dokumenta nato sicer nekoliko spremenila, a za protestnike še vedno ni sprejemljiv. Zavračajo namreč vse oblike zmanjševanja pristojnosti parlamenta pri sprejemanju ustave, smernice pa označujejo kot nedemokratične.

Rami el Svisi iz prorevolucionarega gibanja 6. april, ki se je udeležil protesta, je dejal, da je ''tukaj celota egiptovskega naroda zastopana z eno samo zahtevo: da se vojska vrne v vojašnice in da našemu narodu zavlada civilna vlada. Sem smo prišli, ker tisti na oblasti ne govorijo več v našem imenu,'' je dejal.

Osama Farag, inženir iz Karia je menil, da so volitve nesmiselne, če jih ne bo spremljal prenos oblasti z vojske na civilno politično telo. ''Nisem pričakoval, da se bom tukaj znašel deset mesecev po demonstracijah proti Mubaraku, a je vojska prelomila svojo obljubo,'' je po poročanju Guardiana dejal Farag.