Glede groženj s smrtjo ob prijetju Karadžića je Tadić dejal, da je to pač sestavni del politike. "Pripravljen sem prevzeti vsa tveganja, za katere sem prepričan, da odpirajo boljšo perspektivo za državljane Srbije." (Foto: Reuters)

Na prvi konferenci po prijetju Radovana Karadžića je srbski predsednik Boris Tadić izrazil prepričanje, da bo Srbija že v prihodnjih nekaj mesecih dobila status kandidatke za članstvo v EU, ter ob tem pozval parlament, naj čim prej ratificira sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU.

Poudaril pa je, da v Unijo ne nameravajo siliti za vsako ceno. „Če kdo misli, da ta proevropska vlada ne bo branila nacionalnih interesov zaradi evropske perspektive, potem se moti," je opozoril in ponovil, da se bo Srbija še vedno borila z vsemi pravnimi sredstvi za ohranitev Kosova.

V nacionalnem interesu Srbije je po njegovem tudi sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. To naj bi namreč pomagalo Srbiji pri dvigu ugleda v svetu, je poudaril Tadić, hkrati pa ocenil, da bi si moralo svoj ugled povečati tudi haaško sodišče. Po njegovem mnenju bi moralo obnoviti procese proti nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova Ramushu Haradinaju in nekdanjemu poveljniku muslimanske vojske Naserju Oriću.

Pri tem je še obsodil nedavne nerede v Beogradu zaradi prijetja Radovana Karadžića. "Vsi, ki napadajo ljudi, ki opravljajo svoje delo, bodisi zdravnike, novinarje ali pa predstavnike države, se bodo soočili z reakcijo države," je zagrozil srbski predsednik in pohvalil delo policije v času izgredov. Država je pokazala, da deluje, je dejal in poudaril, da se bodo še naprej borili proti vsem vrstam ekstremizma. "Dokler sem jaz predsednik, se bo v tej državi spoštoval red in zakon," je poudaril Tadić.

Zagreb bi se moral opravičiti

Dotaknil pa se je tudi obletnice hrvaške vojaške akcije Nevihta leta 1995, ki jo bodo na Hrvaškem obeležili v torek.

"Dobro je znano, da sem se vsem narodom opravičil za zločine, ki so jih storili pripadniki mojega naroda. Toda nisem slišal niti besede opravičila od predstavnikov drugih držav za zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki srbskega naroda," je dejal Tadić in od Zagreba zahteval okrepitev prizadevanj, da se pojasni usoda pogrešanih v tej akciji, s katero je Hrvaška dobila nazaj vse predvojno okupirano ozemlje. Takrat je bilo po njegovih besedah z domov pregnanih okoli 250.000 Srbov, okoli 1600 pa jih je bilo ubitih oz. je njihova usoda še neznana.

"Želim, da se izvede ekshumacija in da se nehajo muke tistih ljudi, pripadnikov mojega naroda, ki še živijo v negotovosti glede usode njihovih najbližjih. To je tudi obveza Srbije, ko je govora o žrtvah drugih narodov," je še dejal. "Tako kot vztrajamo pri spoštovanju evropskih vrednot v Srbiji, bomo vztrajali tudi pri spoštovanju evropskih vrednot v vseh državah v regiji."