Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino sprejel arbitražni sporazum o načinu reševanja spora o meji s Slovenijo. Za sporazum je glasovalo 129 poslancev, nasprotovalo pa mu je šest poslancev. Da bo sabor sprejel sporazum, je postalo jasno, ko je podporo v današnji razpravi potrdil vodja največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović.

Dogodke v hrvaški prestolnici je prvi komentiral prvak SNS Zmago Jelinčič. Na odzive drugih še čakamo.

'Sodniki bodo izkušeni strokovnjaki za mednarodno pravo'

Današnjo razpravo o predlogu zakona o potrditvi arbitražnega sporazuma s Slovenijo je odprla hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je dejala, da je Slovenija s podpisom sporazuma v Stockholmu prvič v 18 letih pogajanj sprejela določanje meje na morju in kopnem s Hrvaško na podlagi mednarodnega prava.

Kot je dodala Kosorjeva, je Hrvaška od leta 1992, ko sta Ljubljana in Zagreb začela pogajanja o meji, vedno zahtevala ureditev spora o meji na podlagi mednarodnega prava. Poudarila je še, da kriterije mednarodnega prava jasno zagotavlja 3. člen arbitražnega sporazuma.

Hrvaška premierka je še ponovila, da se Hrvaška z arbitražnim sporazumom ne bo odpovedala svojemu ozemlju, ker ne gre za sporazum o meji, temveč o arbitražnem sodišču, ki bo mejo med državama določilo na podlagi mednarodnega prava.

Ponovila je, da je za Hrvaško izjemno pomembno, da je spor o meji ločen od hrvaških pogajanj z EU, ter da bodo vsi procesi, povezani z ravnanjem arbitražnega sodišča, stekli, ko bo Hrvaška podpisala pogodbo o vstopu v EU.

Izpostavila je še, da bodo sodniki, ki bodo odločali o meji, izkušeni strokovnjaki za mednarodno pravo, ter da bo Evropska komisija seznam arbitrov sestavila na podlagi njihove strokovnosti, objektivnosti in neodvisnosti.

Pahor in Kosorjeva (Foto: Reuters)

Med drugim je dejala tudi, da sta se s slovenskim premierom Borutom Pahorjem pogovarjala o dolgovih Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev. "Upam, da bomo glede tega problema enako uspešni kot pri omenjenem sporazumu," je izjavila Kosorjeva.

V SDP podprli sporazum z veliko pomisleki

Uvodnim besedam Kosorjeve je sledila razprava, v kateri so sodelovali predstavniki poslanskih skupin. Predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Milanović je dejal, da bodo sporazum podprli brez kakršnega koli entuziazma in z veliko pomisleki. Dejal je, da bodo socialdemokrati sporazum verjetno podprli le zaradi tega, ker bo zagotovil nadaljevanje pogajanj Zagreba in Bruslja.

Komu ustreza beseda 'junction'?

Vodja opozicije je ocenil, da je arbitražni sporazum bolj ugoden za Slovenijo, ki se je, kot je dejal, "Hrvaški za hrbtom", dogovorila z Evropsko komisijo o uvajanju besede "junction". Kot je pojasnil, Slovenija računa, da ima z omenjenim terminom več priložnosti, da bi z arbitražo prišla do odprtega morja. Vprašal je, zakaj vladi ni uspelo v sporazum dodati tudi jamstev, da bodo arbitri strokovni, objektivni in neodvisni.

Kosorjeva je odgovorila, da prav Sloveniji ne ustreza beseda "junction", ker je Ljubljana zahtevala, naj bo v sporazumu zapisano "teritorialni stik". Po razpravi je izražala zadovoljstvo, ker je sporazum dobil potrebno večino v saboru.

Kdo je nasprotoval sporazumu?

Sporazumu so v razpravi odkrito nasprotovali poslanci Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) in Istske demokratske skupščine (IDS). Na koncu sta proti sporazumu glasovala tudi dva socialdemokrata, Ivica Pančić in Ivo Josipović, ki je sicer predsedniški kandidat SDP na prihodnjih predsedniških volitvah, ter poslanec Hrvaške stranke upokojencev (HSU) Silvano Hrelja in neodvisni poslanec Dragutin Lesar.