Švicarski zakon o kvotah v javno razpravo

Švicarska vlada je vložila predlog zakona s kvotami za priseljence iz Evropske unije, ki gre sedaj v javno razpravo političnim strankam, profesionalnim organizacijam, sindikatom in drugim zainteresiranim. Nato ga bodo v roke dobili poslanci, čemur bi lahko sledil nov referendum.

Švicarski volivci so že 9. februarja lani na referendumu za las podprli pobudo desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP) proti množičnemu priseljevanju. Izid je povzročil glavobol vladi, ki je nasprotovala, zdaj pa mora najti način, da uveljavi ljudsko voljo in obenem ne uniči desetletja starih pogodb z Unijo, svojo največjo gospodarsko partnerico. Eden izmed dogovorov evropskim državljanom omogoča prost dostop na švicarski trg delovne sile.

Vlada je v zakonskem predlogu zapisala, da bodo predlagane omejitve priseljevanja v veljavo stopile februarja 2017. Sicer pa se je švicarska ministrica za pravosodje in trenutna predsednica Simonetta Sommaruga dogovorila za okvir pogajanj z Brusljem, na katerih naj bi našli rešitev, ki bo omogočila ohranitev obstoječih pogodb, je povedala.

A morda ne bodo imeli pogajalskega sogovornika. V Bruslju so namreč večkrat ponovili, da ne morejo sprejeti kompromisa glede temeljnega načela, po katerem imajo evropski državljani pravico do svobode gibanja. Strani naj bi po besedah Sommaruge kmalu začeli intenzivne posvete, a za zdaj ni jasno, ali bodo dejansko mogoči. "Stališča so zelo daleč vsak k sebi, manevrskega prostora ni veliko," je priznala.

Zakonski predlog sicer v skladu z izidom lanskega referenduma poziva k vnovični uvedbi kvot za dovoljenja za delo in bivanje za vse državljane Unije, ki v državi ostanejo dlje kot štiri mesece. Prav tako zahteva nadzor nad več deset tisoč ljudmi, ki vsak dan iz Francije, Nemčije in Italije prihajajo na delo v Švico.

Delodajalcem pa nalaga, da morajo pred pridobitvijo delovnega dovoljenja za tujega delavca dokazati, da za delovno mesto ni usposobljenega Švicarja. Pravila naj bi bila sicer po pojasnilih vlade ohlapnejša za sektorje, v katerih je veliko pomanjkanje delovne sile.

Zadeva na vrhovnem sodišču

Konec januarja sta dva odvetnika David Gibor in Tomas Poledna vložila tožbo na švicarsko vrhovno sodišče, s katero skušata izpodbijati izid spornega referenduma. V tožbi utemeljujeta, da je bil oglas SVP v kampanji, na katerem je pisalo Kosovci režejo Švicarje, rasno diskriminatoren, glasovanje Švicarjev pa je bilo tako zmanipulirano na kazniv način.

Izpostavljata tudi, da je referendum uspel za las, izid bi spremenilo že okoli 9000 glasov. Zato ima morebitni učinek besede rezati oziroma v originalu zarezati ali razparati v sloganu SVP še posebno težo. Zaradi spornega oglasa sta se morala sicer konec aprila pred bernskim sodiščem zagovarjati generalni sekretar SVP Martin Baltisser in njegova namestnica Silvia Bär. Sodišče je nedavno za dopustno označilo tožbo proti SVP zaradi rasne diskriminacije.