V prihodnosti bodo realno gledano človeške odprave zgolj zabava, nekakšen šport in dogodivščina, meni. “Ob hitrem razvoju lahko roboti postorijo veliko več stvari, kot so jih doslej. Prisotnost astronavtov pri raziskovanju vesolja je tako vse manj pomembna,” pravi.
Obdregnil se je ob smiselnost nadaljnjega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za urjenje astronavtov. Nasa ima trikrat večji proračun od evropske agencije, zato bi morali biti bolj racionalni, pravi. Velika Britanija je sicer v zadnjih štirih letih za te programe Evropski vesoljski agenciji namenila skoraj 90 milijonov evrov sredstev.
Zagovorniki teh programov pravijo, da je potrebno na stvari pogledati širše. Ameriški astronavt Tim Peak, ki se je včeraj vrnil z Mednarodne vesoljske postaje, je na primer v vesolju izvedel 260 poskusov, s katerimi je povzročil pravo navdušenje med mladimi nad astrofiziko in znanostjo nasploh. Po šolah širom sveta so bili ustanovljeni znanstveni krožki, stekla so znanstvena tekmovanja in ostale aktivnosti, ki spodbujajo k tehnološkem in posledično gospodarskem razvoju. Ocenjujejo, da je bilo v povezane aktivnosti vključenih okoli milijon šolarjev.
Pri Nasi za neprecenjiva dognanja jemljejo na primer tudi ugotovitve o posledicah bivanja v vesolju. Po vrnitvi astronavta Scotta Kellyja so tako denimo ugotovili, da se zaradi lebdenja kosti v nogah, bokih in hrbtenici soočijo s pomembnim zmanjševanjem prenašanja teže. To privede do okvare kosti in sproščanja kalcija, zaradi česar so kosti bolj krhke in šibke. Daljše bivanje v vesolju se odraža tudi v zmanjšani moči nog in hrbta. Mišice začnejo slabeti kar lahko privede do poškodb zaradi padcev ali nesreč med raziskovalnimi misijami. V vesolju poleg tega potuje kri bolj v zgornjem delu telesa in manj v spodnjem delu, tako imajo astronavti, med bivanjem v vesolju, pogosteje zabuhel obraz in noge, ki so manjše in bolj okrogle. Ker srcu ni treba delati tako močno v vesolju kot na Zemlji, lahko sčasoma topostane manjše. Znanstvenike skrbi tudi to, da lahko vesoljsko sevanje vpliva na endotelij, notranjo plast obtočil, ki lahko sproži ali pospeši koronarne srčne bolezni. Ob tem so posledice občutne tudi pri ravnotežju. Notranje uho, ki je občutljivo za gravitacijo, ne deluje več pravilno. Na začetku misije lahko astronavti občutijo dezorientacijo, prostorsko bolezen ter izgubo občutka za smer. Po vrnitvi na Zemljo se morajo tako prilagoditi nazaj na gravitacijo in imajo lahko težave pri postavljanju na noge, stabilizirati morajo svoj pogled, hojo in obračanje. Astronavti poleg vsega v vesolju zrastejo. Na Zemlji so diski nekoliko stisnjeni zaradi gravitacije. V vesolju pa to stiskanje ni več prisotno, zato se diski razširijo. Rezultat: hrbtenica se podaljša in astronavt postane višji. Zanimivo odkritje je tudi to, da imajo večje možnosti za nastanek rakavih obolenj in uničeno telesno uro, saj v vesolju ni 24-urnega cikla, oziroma noči in dneva.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.