Švedska načrtuje izgon do 80.000, Finska okoli 20.000 tujcev, Nizozemska bi begunce vračala v Turčijo

Švedska načrtuje izgon do 80.000 iskalcev azila, ki so jim zavrnili prošnje oz. jim jih bodo, je napovedal notranji minister Anders Ygeman. Za to bodo najeli številna letala, proces vračanja neuspešnih prosilcev za azil pa naj bi potekal več let.

"Govorimo o okoli 60.000 ljudeh, vendar bi se številka lahko povzpela do 80.000," je dejal minister po poročanju švedskih medijev. Pojasnil je, da so policija in pristojni za migracije že dobili nalogo, da pripravijo program, kako bi to izvedli v praksi. 

Če bi šlo za običajne postopke vračanja neuspešnih prosilcev, bi jih vračali z rednimi leti, vendar pa bodo ob tako visokih številkah morali uporabiti čarterske lete, je še napovedal minister.

Švedski urad za migracije je v letu 2015 obravnaval 58.800 prošenj za azil, odobrili pa so jih približno 55 odstotkov, zaradi česar je minister Ygeman postavil omenjene ocene.

Švedska, ki ima nekaj manj kot deset milijonov prebivalcev, je lani sprejela več kot 160.000 prosilcev za azil. Na glavo prebivalca je najbolj obremenjena država članica Evropske unije.

Ta teden je sicer Švedsko pretresla novica, da je mladi prosilec za azil zabodel in ubil uslužbenko begunskega centra na zahodu države, namenjenega mladoletnim prišlekom brez spremstva. 22-letno žrtev so prepeljali v bližnjo bolnišnico, a je niso mogli rešiti. 

Finska napovedala izgon 20.000 ljudi

Na finskem notranjem ministrstvu so medtem danes napovedali, da predvidevajo izgon okoli 20.000 od skupno 32.000 prosilcev za azil, kolikor so jih zabeležili v lanskem letu. Kot so pojasnili, bo namreč približno 65 odstotkov vseh vloženih prošenj za azil najverjetneje zvrnjenih. Kot so še dejali, je kakih 4000 prišlekov že samih umaknilo prošnje za azil.

Makedonija spet odprla mejo z Grčijo

Makedonija je za begunce in migrante spet odprla mejni prehod Gevgelija-Idomeni z Grčijo, je povedal grški policijski vir v Idomeniju. Skopje je prehod v sredo začasno zaprl in grški strani to utemeljil z besedami, da je blizu makedonsko-srbske meje prišlo do zastoja. 

Policija v Skopju je sicer v sredo zvečer na spletni portal Deutsche Welle zanikala, da bi bil prehod dejansko zaprt. Kot so povedali, so prehod v sredo popoldne zaprli za zgolj 90 minut, kar je bila posledica krajše zapore na na meji s Srbijo.

Na grški strani tega železniškega prehoda se danes po navedbah očividcev nahaja kakšnih tisoč ljudi, ki so noč preživeli v šotorih in improviziranih zatočiščih. Okoli 800 migrantov je moralo noč preživeti na bencinski črpalki približno 20 kilometrov južneje. "Sedaj v manjših skupinah znova prečkajo mejo," je povedal grški policijski vir.

Večja pooblastila za avstrijske obveščevalce

Avstrijski parlament pa je kljub kritikam zaradi prevelikega posega v zasebnost v sredo zvečer potrdil zakon, s katerim so obveščevalne službe policije dobile širša pooblastila pri preiskovanju potencialnih teroristov in skrajnežev.

V skladu z zakonom lahko preiskovalci preventivno zbirajo komunikacije in podatke o telefonskih pogovorih posameznikov zgolj na podlagi suma, da bi oseba lahko načrtovala napad na avstrijski ustavni red. To vključuje ne samo teroristični napad, temveč tudi spodbujanje k nasilju ter oblikovanje oboroženih ideoloških ali verskih skupin.

Avstrijsko notranje ministrstvo pa je z letošnjim letom v svojih statistikah o kaznivih dejanjih uvedlo novo kategorijo kriminalnih dejanj v azilnih in begunskih centrih. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je zatrdila, da podatkov o recimo koriščenju simbola skrajne Islamske države ali spolnih napadih in posilstvih v begunskih centrih ni.

Po njenih besedah se kazniva dejanja zbirajo in obdelujejo glede na okrožja in ne na ustanove. Zato so uvedli to novo kategorijo. Ministrica je še dejala, da so okrepili policijsko prisotnost na območju ustanov za nastanitev beguncev.

Nizozemska za vračanje beguncev direktno v Turčijo

Nizozemska, ki trenutno predseduje Svetu EU, je predlagala nov evropski načrt, po katerem bi begunce z grških otokov s trajekti vozili kar direktno nazaj v Turčijo, ne pa na grško celino. O tem načrtu se trenutno pogovarjajo v več članicah EU, je za časnik Volkskrant povedal vodja poslanske skupine vladajočih socialdemokratov Diedrik Samsom.

Na drugi strani naj bi se EU obvezala, da bo letno sprejela od 150.000 do 250.000 beguncev. Pod temi pogoji bi bila Turčija pripravljena ostale begunce sprejeti nazaj, je pojasnil nizozemski politik.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se nizozemski premier Mark Rutte o tem načrtu že intenzivno pogovarja z Nemčijo, Švedsko in Avstrijo. Načrt bi lahko zaživel že marca ali aprila, še dodaja dpa.

V Evropski komisiji danes poročil o domnevnem nizozemskem načrtu danes niso želeli komentirati, saj da ne komentirajo komentarjev in načrtov.

So pa obenem spomnili na decembrski predlog komisije o vzpostavitvi prostovoljne humanitarne sheme za sprejem sirskih beguncev iz Turčije v EU. Pogoj za ta sprejem naj bi bilo sicer zmanjšanje migracijskega toka iz Turčije v Evropo.

Koliko sirskih beguncev naj bi sprejele članice unije, v kolikšnem času in katere članice naj bi pri shemi sploh sodelovale, ni povsem jasno. Neuradno se je omenjala številka 400.000 beguncev, ki pa je uradno ni potrdil nihče.

Sprejetje dodatnih beguncev na prostovoljni osnovi je bilo sicer osrednja tema mini vrha, ki ga je Avstrija pripravila tik pred decembrskim zasedanjem voditeljev 28 članic unije in na katerem je sodeloval tudi premier Miro Cerar.

So se pa na poročila o vračanju beguncev direktno v Turčijo danes odzvali v Amnesty International (AI). Načrte nizozemskega predsedstva EU, ki sicer zaenkrat niso uradni, so označili kot zgrešene v sami osnovi, saj temeljijo na nezakonitem vračanju prosilcev za azil in beguncev iz Grčije v Turčijo.

To, da se Turčijo uvrsti med t. i. varne tretje države, samo zato da bi se nato tja vračalo na desettisoče ljudi, ne da bi ti pred tem sploh dobili možnost, da zaprosijo za azil v EU, bi po oceni AI predstavljalo hudo kršitev tako evropskega kot mednarodnega prava.

V AI so prepričani, da na tem načrtu ni nič humanitarnega, ampak gre za "preprosto politično preračunljivost" s ciljem ustaviti prihajanje obupanih ljudi čez Egejsko morje.

Kot so še nadaljevali, so hitre evropske rešitve begunske krize nujne, a "nobenega izgovora ne more biti, da se pri tem kršijo zakoni in mednarodne obveznosti". "Turčije ni nikakor mogoče obravnavati kot varno državo za begunce. To ni varna država niti za mnoge lastne državljane. V zadnjih mesecih so begunce nezakonito vračali v Irak in Sirijo," so še zapisali.

Nemška koalicija bo vnovič zaostrila azilno zakonodajo

Nemška vladajoča koalicija je pozno popoldne v Berlinu dosegla dogovor o novem svežnju ostrejše azilne zakonodaje. Kot je po srečanju pojasnil vodja nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel, bo po danem s doseženem kompromisu združitev družin oseb s subsidiarno zaščito mogoča šele po dveh letih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Gabriel se je o novi zakonodaji, ki jo nemški mediji označujejo za drugi azilni paket, pogovarjal z nemško kanclerko, vodjo krščanskih demokratov (CDU) Angelo Merkel in predsednikom krščanskih socialistov (CSU) Horstom Seehoferjem. Na pogajanjih je sodeloval tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere iz CDU.

Subsidiarno zaščito prejmejo tisti, ki nimajo pravice do azila, a jim v domovini grozi nasilje, smrtna kazen ali mučenje.

Med varnimi državami Maroko, Alžirija in Tunizija

Nemška vladna koalicija je tudi razširila seznam t. i. varnih držav. Kot je povedal Gabriel, so nanj dodali Maroko, Alžirijo in Tunizijo. To pomeni, da bo Nemčija prosilce za azil iz teh držav v prihodnje po hitrem postopku vračala v njihove domovine.

Sprememba se obeta tudi mladim beguncem. Kdor bo prišel v Nemčijo kot prosilec za azil ter tam uspešno začel in končal šolanje, bo lahko dve leti zaposlen v Nemčiji.

Prosilci za azil v Nemčiji bodo morali v prihodnje tudi plačevati tečaje za vključevanje v družbo, in sicer naj bi njihov prispevek znašal deset evrov mesečno, še navaja dpa.

Merklova se bo na temo obvladovanja begunske krize drevi ob 20. uri sešla tudi na pogovorih z ministrskimi predsedniki nemških zveznih dežel.