Sunitski skrajneži so si v Iraku utrli pot do Sirije

Borci iz skrajne sunitske skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil) prodirajo na vedno več iraških ozemelj. Potem ko so v soboto prevzeli nadzor nad iraško-sirskim mejnim prehodom Al Kaim, so danes po navedbah tamkajšnjih prebivalcev zavzeli še mesti Rava in Ana na zahodu države.

Kasneje so zavzeli še prehod Al Valid v provinci Anbar. To je že drugi prehod s Sirijio, ki so ga zavzeli v zadnjih dveh dneh. Eden izmed carinikov je sporočil, da so vsi pripadniki varnostnih sil zbežali, ko so uporniki začeli streljati.

Varnostne sile so se po navedbah iraške vlade "taktično" umaknile tuid iz omenjenih mest. Uporniki so si s tem odprli strateško pot do sosednje Sirije, kjer prav tako nadzirajo številne, večinoma podeželske kraje vzdolž reke Evfrat.

Borci Isila so v začetku meseca začeli ofenzivo na severu Iraka. Med drugim jim je uspelo zavzeti dve prestolnici provinc, drugo največje iraško mesto Mosul v provinci Ninive in Tikrit v provinci Saladin.

Z zavzetjem mejnega prehoda Al Kaim je pod nadzorom iraške vlade le še eden od skupno treh uradnih mejnih prehodov s Sirijo. Drugega nadzirajo kurdske sile.

Iraška vojska je na začetku omahovala, v zadnjih dneh pa je le izvedla nekatere odločnejše korake proti tej ofenzivi sunitskih skrajnežev. V Tikritu je danes izvedla letalske napade, v katerih je umrlo najmanj sedem ljudi.

Kerry: ZDA niso odgovorne

Ameriški zunanji minister John Kerry je danes v Kairu pozval iraške voditelje, naj presežejo verske delitve in dosežejo dogovor glede prihodnje vlade. Ob tem je poudaril, da ZDA "niso odgovorne" za krizo, ki trenutno pretresa Irak zaradi ofenzive sunitskih skrajnežev, in da morajo Iračani sami izbrati svoje voditelje.

"Borce Isila vodi ideologija nasilja in zatiranja. To je nevarno ne le za Irak ampak celotno regijo. Smo v kritičnem trenutku, ko moramo pregovoriti iraške voditelje, da presežejo verske pomisleke in se pogovarjajo z vsemi," je dejal. Po njegovih besedah morajo Iračani sami izbrati svoje voditelje, ne pa da jim to preprečijo razna skrajna gibanja. Tudi ZDA niso tiste, ki bi izbirale Iračanom vodstvo. "Washington bi rad videl, da Iračani najdejo vodstvo, ki bo predstavljalo vse Iračane," je dejal na novinarski konferenci po srečanju z egiptovskim kolegom Samehom Šukrijem.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je v danes objavljenem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CBS dejal podobno. Ponovil je, da ne namerava v Irak poslati kopenskih enot, a opozoril, da bi Isil lahko destabiliziral tudi druge države v regiji, kot so ameriška zaveznica Jordanija. Kot dolgoročno grožnjo pa je označil skrajno ideologijo Isila. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bodo Iračani zavrnili Isil. Opozoril pa je, da gre le za ena od skrajnih skupin, na katere je treba biti pozoren. Med njimi so tudi Al Kaida v Jemnu, Boko Haram na severu Afrike. Na te grožnje bo potreben globalen odgovor, je poudaril.

Iran opozarja države, ki podpirajo sunitske skrajneže

Iranski predsednik Hasan Rohani pa je opozoril muslimanske države, ki podpirajo sunitske borce v Iraku, da bodo tudi same postale njihova žrtev. "Muslimanskim državam, ki s svojimi naftnimi dolarji podpirajo teroriste, svetujem, da nehajo. Jutri boste vi tarča teh divjakov," je dejal.

Poimensko držav ni imenoval, nekateri politiki in mediji v večinoma šiitskem Iranu pa namigujejo, da Isil finančno in vojaško podpirata Savdska Arabija in Katar. Isil si prizadeva za vzpostavitev islamske države na ozemlju Iraka in Sirije.