Seksualna revolucija je duhovnike ujela nepripravljene, posledica pa so bile spolne zlorabe, ugotavlja ameriška študija. (Foto: Reuters)

Študija, ki jo je v iskanju dokončnega odgovora o vzrokih za spolne zlorabe znotraj cerkve naročila Katoliška cerkev v ZDA, je pokazala, da krivec nista niti homoseksualnost niti celibat. Zlorabe naj bi se zgodile, ker so se duhovniki brez primerne pripravljenosti in nadzora znašli v primežu seksualne revolucije 60. in 70. let minulega stoletja.

Petletna študija newyorške fakultete za kazensko pravo John Jay je ugotovila, da je okoli 44 odstotkov znanih primerov zlorab vključevalo duhovnike, ki so bili posvečeni v 40. in 50. letih minulega stoletja. Takrat jih v semeniščih niso primerno pripravili na življenje v celibatu in posledično ti možje niso bili pripravljeni na seksualno revolucijo, ki je sledila nekaj let pozneje.

Poročilo je zadnje v vrsti treh študij, ki jih je Ameriška škofovska konferenca naročila v okviru reform za zaščito otrok. Reforme so sprejeli leta 2002, na vrhuncu škandala glede spolnih zlorab v katoliški cerkvi. Ugotovitve bodo uradno objavili danes, ameriška tiskovna agencija AP pa je kopijo poročila dobila že prej.

Doslej so vzroke za zlorabe iskali v celibatu, homoseksualnosti duhovnikov in dejstvu, da med njimi ni žensk. (Foto: POP TV)

Javna razprava o krivcih za zlorabe je doslej ubirala ideološko pot. Medtem ko so liberalci krivili obvezen celibat in pomanjkanje žensk na odgovornih položajih v Cerkvi, so konservativci s prstom kazali na homoseksualne duhovnike, saj je bila velika večina znanih žrtev dečkov.

Avtorji študije nasprotno trdijo, da so si duhovniki za žrtve izbirali dečke, predvsem ker so imeli več dostopa do njih. Poleg tega naj bi zlorabe dosegle vrhunec v 70. letih minulega stoletja, po letu 1985 pa so začele strmo padati, kar naj bi odsevalo potek glede zlorab v družbi na splošno.

Ameriški škofje so sicer upali, da jim bodo izsledki raziskave pomagali pri vnaprejšnjem prepoznavanju morebitnih prestopnikov v vrstah duhovnikov. A raziskovalci niso našli nobenih "psiholoških značilnosti", ki bi razlikovali duhovnike, ki bi zagrešili zlorabe, od tistih, ki jih ne bi.

Lani so žrtve zlorab v Vatikanu pripravile proteste. Zahtevali so, da zadeve pridejo v javnost, da se jim Cerkev opraviči in da prepreči nove zlorabe. (Foto: Reuters)

Poleg tega je po trditvah raziskovalcev manj kot pet odstotkov duhovnikov, ki so zagrešili zlorabe, moč definirati kot pedofile. Čeprav so bile vse žrtve mladoletne, raziskovalci univerze Jon Jay pedofila opredeljujejo kot odraslega z intenzivno spolno privlačnostjo do otrok v predpubertetnem obdobju. Zagovorniki žrtev tovrstni opredelitvi sicer nasprotuje.

Kritiki tudi trdijo, da študiji ne gre zaupati, ker so podatke zanjo priskrbeli škofi sami. Žrtve zlorab pa menijo, da je študija neuporabna, ker je osredotočena na duhovnike in ne na škofe. Slednjih naj papež ne bi kaznoval, ker so duhovnike, ki so zagrešili zlorabe, ohranili na položajih, ne da bi o tem obvestili starše ali policijo.

Škofovska konferenca po drugi strani trdi, da so škofje v polnosti sodelovali v raziskavi, vredni 1,8 milijona ameriških dolarjev. Sredstva zanjo so v polovici priskrbeli škofje sami, preostalo pa so prispevale katoliške ustanove in organizacije, del celo ameriško pravosodno ministrstvo. Raziskovalci so se v preiskavi lahko obrnili na katere koli vire, po poročanju AP še zatrjujejo v škofovski konferenci.