Rusija: Assangeu Nobelovo nagrado za mir!

Nekdanji britanski specialist za izročitve je napovedal, da bo Švedska zelo težko dosegla, da bodo ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea poslali na Švedsko, kjer se bo soočil z obtožbami o posilstvu. Raj Joshi, nekdanji vodja evropskega in mednarodnega oddelka na CPS, je namreč povedal, da bo pomanjkanje švedske formalne kazenske obtožbe zoper Assangea povečalo možnost za uspeh njegovih odvetnikov pri blokadi poskusa izročitve.

Švedski tožilci želijo namreč Assangea zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnem napadu na dve ženski. Njegovi odvetniki pa se bojijo, da ga bodo ZDA poskušale dobiti in mu soditi zaradi objave več sto tisoč skrivnih depeš, čeprav ga Washington za zdaj še ni obtožil.

Medtem odvetnik obeh žensk, ki trdita, da ju je Assange posilil, pravi, da sta bili njegovi stranki napadeni dvakrat – najprej fizično, potem pa so ju nasilni moški napadli še prek spleta. Ženski preživljata težke čase, je povedal.

Potem ko sta ženski posilstvo prijavili policiji, se je na spletu pojavila kopica materiala o njiju, tako sta izgubili svojo anonimnost. Jezni blogerji so namreč na spletu objavili njune fotografije in življenjepisa. Po besedah odvetnika obeh žrtev je bil namen govoric, ki so jih sprožili na spletu, preusmeriti pozornost od resničnih obtožb.

Assange bo pred britansko sodišče stopil v torek, njegovi odvetniki pa bodo poskušali storiti vse, da ga bodo izpustili proti varščini, kar je sodišče prvič že zavrnilo. Kot je znano, so Assangea na podlagi evropskega naloga, ki so ga izdali na prošnjo Švedske, aretirali britanski policisti.

Assangeu Nobelovo nagrado!

Svet je medtem presenetila poteza Rusije, ki je izrazila prepričanje, da bi morali Assangeu podeliti Nobelovo nagrado za mir. “Nevladne organizacije bi morale razmisliti o tem, kako mu pomagati,” je dejal neimenovani vir iz urada predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je dodal, da bi morali resno razmisliti tudi o nominaciji za to prestižno nagrado. Guardian sicer piše, da je to očitno zbadanje ZDA, ki jim gre Assange, razumljivo, v nos.

Ruski ultranacionalistični predstavnik pri Natu Dmitrij Rogozin je prav tako izrazil podporo Assangeu. Na Twitterju je objavil sporočilo, da je aretacija ustanovitelja WikiLeaksa pokazala, da na zahodu ni nikakršne medijske svobode. Po mnenju Rogozina gre namreč za politično preganjanje, ki kaže na kršenje človekovih pravic.

OZP z načelno izjavo podprl WikiLeaks

Odbor DZ za zunanjo politiko pa je na današnji seji po skoraj enourni razpravi v okviru točke razno na predlog Franca Jurija (Zares) skoraj soglasno podprl načelno izjavo, ki izraža zaskrbljenost nad poskusi utišanja novinarjev in ustanoviteljev medijske organizacije WikiLeaks zaradi razkrivanja četrt milijona ameriških diplomatskih depeš.

Demokracija potrebuje neodvisno novinarstvo, ki svetovni javnosti razkriva podobo delovanja diplomacije, menijo. Kot je pojasnil Juri, pri izjavi, ki jo je predlagal, ni šlo za besedilo, ki bi bilo usklajeno v koaliciji, pač pa je menil, da ga lahko sprejme vsak poslanec, ne glede na strankarsko pripadnost.

Člani odbora so sicer v razpravi izražali podporo svobodi medijev. Nekateri so imeli zadržke, ali je izjava dovolj načelna, pojavile pa so se tudi pobude, da bi opravili širšo razpravo, ki bi se nanašala tudi na položaj novinarstva v Sloveniji, a OZP kot tak za to ni pristojen.

Odgovornost nosi ameriška diplomacija

Zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem, ko je odgovarjal na vprašanja članov OZP, dejal, da na MZZ ali v vladi glede WikiLeaksovega razkritja depeš ni živčnosti, si pa na MZZ želijo, da bi v javnost prišla še kakšna depeša o dogodku, za katerega bi obstajali tako ameriška kot slovenska depeša in bi ju lahko primerjali. Kot primer je navedel svoj letošnji in lanski obisk v ZDA. Ob tem je vodja slovenske diplomacije izrazil obžalovanje, da so bile depeše, ki jih razkriva WikiLeaks, odtujene iz vlade ZDA, za kar nosi odgovornost ameriška administracija sama.

"Na neki način nas čudi, kako je lahko njihov varnostni sistem takšen, da je to omogočil," je dejal Žbogar. Ocenil je, da bo vpliv objave depeš večstranski. Meni tudi, da bodo posledice afere WikiLeaks "trajale še kar nekaj časa in bodo šle iz teh prvih manjših posledic, ko v depešah iščemo sebe, na bolj dolgoročne posledice, vezane na položaj ZDA v mednarodni skupnosti, delovanje diplomacije" kot tudi na same varnostne razmere v svetu.

Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) je afera WikiLeaks razkrila tudi dvoličnost nekaterih slovenskih diplomatov in tudi novinarjev, kot gre za posledice objav zaupnih dokumentov v javnosti. Za Matevža Frangeža (SD) je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange "nedvomno junak". Ocenil je tudi, da svet po aferi WikiLeaks in po razkritju depeš ne bo več enak, kot je bil prej.

Miro Petek (SDS) je spomnil, da je v preteklosti tudi sam kot novinar objavljal interne in zaupne dokumente ter je imel zaradi tega določene težave. Objavil je dokument o sumu pranja denarja v NKBM, a je policija preganjala njega in ne tistih, ki so bili osumljeni pranja dejanja. Podobno se po njegovi oceni dogaja zdaj. "Preganjajo se mediji, preganja se Assange, ne iščejo pa se tisti, ki so te informacije WikiLeaksu dali," je dejal.