V Kirgiziji je potekal referendum, na katerem je okrog 2,5 milijona volivcev glasovalo o ustavnih spremembah, ki predvidevajo bistveno zmanjšanje pristojnosti predsednika države, hkrati pa naj bi Kirgizija s tem postala prva srednjeazijska parlamentarna republika. Ustavne spremembe tudi omejujejo politično moč posamičnih strank in tlakujejo pot za izvedbo parlamentarnih volitev.
Kot je po zaprtju volišč dejala predsednica začasne vlade Roza Otumbajeva, je večina volivcev ustavne spremembe podprla. Kljub strahu, da bi lahko izbruhnili novi nemiri, potem ko je v nasilju pred dvema tednoma umrlo okrog 2000 ljudi, je referendum minil brez večjih izgredov.
Referendum je sicer potekal ob strogih varnostnih ukrepih, udeležilo pa se ga je okoli 65 odstotkov volivcev. Varnostni ukrepi so bili najostrejši na jugu države v mestu Oš, kjer so nedavno izbruhnili neredi med Kirgizi in Uzbeki.
Konec nekega obdobja?
V Ošu je svoj glas oddala tudi predsednica začasne vlade Roza Otunbajeva, ki je ob glasovanju izjavila, da bo današnji referendum svetu pokazal, da je Kirgizija enotna.
"Nova ustava je bila sprejeta kljub divjim napadom nasprotnikov," je novinarjem dejala Otunbajeva. "Narod je naredil konec obdobju avtoritarnega in družinskega vodenja," je dodala, pri čemer je imela v mislih režim odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki je večino položajev v državi podelil članom svoje družine.
Referendum o ustavnih spremembah je razpisala začasna kirgiška vlada pod vodstvom premierke Otunbajeve, ki želi z njim tudi legitimizirati svojo oblast, okrepiti demokratične strukture v državi in povrniti politično stabilnost, ki se je zamajala prav zaradi medetničnega nasilja. Tik pred referendumom so sicer kirgiške oblasti sporočile, da se je na domove že vrnilo okoli 70.000 beguncev.
Izvedbo pozorno opazovali mnogi
Referendum je opazovalo okoli 170 tujih in 1200 domačih opazovalcev iz nevladnih organizacij, civilnih združenj in političnih strank. Številne nevladne organizacije pa so opozarjale na nevarnosti, ki jih prinaša izvedba referenduma v nestabilnih razmerah po aprilskem prevratu, ki je z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Bakijeva.
Da bi preprečila morebiten nov izbruh nasilja, je Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v Kirgizijo poslala posebne enote, ki naj bi pomagale tamkajšnji policiji in vojski pri zagotavljanju varnosti. Obenem je sicer CSTO zavrnil možnost, da v Kirgizijo napoti oborožene vojake.
Referendum so pozorno spremljali v Rusiji in ZDA. Obe državi imata namreč v Kirgiziji vojaški bazi, pri čemer je ameriška v Manasu ključna za oskrbo sil v Afganistanu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.