Angeli za žrtve tragedije

Svojci žrtev drame s talci v Beslanu so ob četrti obletnici tragedije, v kateri je bilo ubitih 332 ljudi, pozvali k mednarodni preiskavi dogodka. Svojci, ki so se ob obletnici zbrali na mestnem pokopališču, so namreč prepričani, da je preiskava Kremlja zakrila resnico. S poklonom žrtvam pred bronastim kipom štirih mater z ducatom angelov, ki ponazarjajo 186 otrok, ki so umrli v tragediji v Beslanu leta 2004, so začeli tridnevno žalovanje. Žalujoči so igrače in hrano položili tudi na številne grobove s rožnatimi marmornimi nagrobnimi spomeniki, s čimer so se začele spominske slovesnosti, ki bodo v sredo dosegle vrhunec.

Pred štirimi leti je skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije na prvi šolski dan vstopila v šolo v Beslanu in zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Talce so zadrževali v šolski telovadnici, ki so jo obdali z eksplozivom. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji. Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni kasneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih 320 talcev, 12 pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.

Čečenski skrajneži so do Beslana prišli preko močno varovanega območja, zato so bili svojci žrtev prepričani, da so jim pri tem pomagali skorumpirani visoki predstavniki. Kritični so bili tudi do reševalne operacije, saj so bili prepričani, da so mnogi umrli po nepotrebnem, ker so varnostne sile v napadih uporabljale metalce ognja, minomete in tanke.

Ruska parlamentarna komisija je decembra 2006 v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, vendar se poročilo ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve. Starši žrtev so tudi zahtevali, da je treba soditi tudi tistim, ki so bili odgovorni za reševanje talcev, vključno z vodjo ruskih posebnih enot Nikolajem Patruševim. Roka pravice je namreč dosegla le edinega preživelega izmed 32 ugrabitelji, 24-letnega Čečena Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja 2006 obsojen na dosmrtno ječo.

Glavno sporno vprašanje je namreč bilo, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot na zadnji dan tragedije. Oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa trdijo, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z lansiranjem granate tako uničujoče moči, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve.