Generator za hlajenje ni deloval

V elektrarni Fukušima je bilo v času nesreče precej več urana, kot so bile njene prvotne zmogljivosti. Hkrati so v zadnjem desetletju odpovedali več zaporednih varnostnih pregledov, je zapisano v dokumentih podjetja Tepco, ki upravlja z elektrarno. Ameriški znanstveniki, ki so pred 50 leti sestavili reaktorje, si niso niti mislili, da bodo v elektrarni kdaj take količine porabljenega goriva. V stavbah z jedrskimi reaktorji je bilo 11. marca, ko se je zgodila nesreča, za skoraj šest let jedrskih odpadnih gorivnih palic.

"Že dolgo sem prepričan, da je celoten sistem drek. Še enkrat bomo morali prečesati našo celotno jedrsko strategijo. Zdaj na svojem dvorišču ne bo nihče več sprejemal jedrskih odpadkov. O tem se bomo morali dobro pogovoriti," pravi dolgoletni kritik uporabe jedrske energije in poslanec japonske liberalne demokratske stranke Taro Kono.

Manj kot dva tedna pred neserečo je bila agencija, ki nadzira varnost jedrskih elektrarn tudi obveščena, da v Fukušimi niso uspeli pregledati kar 33  kosov opreme, vključno z rezervnim generatorjem, katerega naloga je v kriznih trenutkih črpati vodo za hlajenje reaktorjev. Analitki za jedrsko energijo menijo, da so Tepcu predstavniki regulatorjev prizanašali. Japonska agencija je namreč ocenila, da ne gre za neposredno ogrožanje varnosti in je dala podjetju čas do 2. junija, da se odzove.

IAEA bi na novo postavljala globalne standarde

Japonska jedrska kriza je pokazala, da bo potrebno okrepiti mednarodne varnostne standarde pri jedrski energiji, je prepričan Jukija Amano, generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Pri tem priznava, da bo težko take standarde predpisati kot obvezne. Varnostni ukrepi so obveznost vsake posamezne države, IAEA pa ni organizacija, ki jih nadzira, je dodal Amano.

"Na nekaterih področjih, bi bilo treba standarde okrepiti. Iz tega se bomo morali nekaj naučiti in IAEA je kraj, na katerem bi morala taka diskusija tudi potekati. Potrebna bo podrobna analiza nesreče. Potrebno bo spremeniti tudi sedanji okvir odziva mednarodne skupnosti, ki smo ga v glavnem začrtali leta 1986 po nesreči v Černobilu," je povedal.

Se stanje v Fukušimi izboljšuje?

Tepco je danes tudi sporočil, da so v morski vodi v bližini elektrarne odkrili sledi radiacije. Vendar pa niso namerili količin, ki bi lahko predstavljale neposredno grožnjo. Sicer se stanje v jedrski elektrarni, ki je bila poškodovana v potresu, počasi izboljšuje. Vojska je zjutraj po lokalnem času začela hladiti četrti reaktor. V drugi, peti in šesti reaktor so napeljali elektriko in upajo, da bodo kmalu lahko preizkusili vodne črpalke.

Na vprašanje, ali je 10-dnevne krize torej konec, je ameriški minister za energetiko Steven Chu dejal: “Mislim, da je, a ne želim delati prehitrih zaključkov.“ Vodja ameriške jedrske regulatorne komisije Gregory Jaczko pa je dodal, da stopnja radioaktivnega sevanja upada.

"V zadnjih 24 urah je bilo nekaj pozitivnega napredka, a na splošno je situacija še vedno zelo resna,“ je sporočil Graham Andrew iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Amano pa je povedal, da je situacija sicer zelo resna, a ne dvomi, da bo Japonska premagala to krizo. Da se situacija počasi, a vztrajno izboljšuje, je potrdil tudi japonski premier Naoto Kan. "Prizadevanja delavcev, ki tvegajo svoja življenja, vseskozi po malem izboljšujejo položaj," je dejal.

Zaradi dima evakuirali delavce

A kmalu za tem se je izkazalo, da nevarnosti še ni konec. Japonska agencija Kyodo je namreč poročala, da se je iz bazena z izrabljenim jedrskim gorivom v drugem in tretjem reaktorju spet začel viti siv dim, zato so se vsi reševalci, ki so ju skušali hladiti in znova zagnati hladilne sisteme, umaknili na varno. Dobri dve uri kasneje so sporočili, da dima ni več videti.

Tiskovni predstavnik operaterja nuklearke Tepco Hiroši Aizava je sporočil, da preučujejo vzrok za to, japonska agencija za jedrsko varnost pa je sporočila, da so pri tem zaznali zgolj manjše spremembe pri sevanju.

Tretji reaktor je sicer že v nedeljo povzročal preglavice zaradi naraščajočega pritiska. Situacija se je umirila, nato pa je očitno prišlo do tako visokega pritiska, da so ga morali znižati z izpustom v ozračje.

V okolici jedrske elektrarne so se pojavile tudi težave s kontaminacijo hrane in vode. Ker so v vodi odkrili trikratno povečanje radioaktivnosti, je zdravstveno ministrstvo prebivalce pozvalo, naj ne pijejo vode iz pipe, vlada pa bo na območje poslala cisterne s pitno vodo. Povišano stopnjo radioaktivnosti so zaznali tudi v zelenjavi in mleku.

Cizelj: Za hlajenje sredice je potrebno več let

Kot pojasnjuje Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, je aktivno ohlajanje sredice jedrskega reaktorja potrebno še nekaj let po zaustavitvi. V ta namen izrabljeno gorivo iz reaktorja za nekaj časa umaknejo v bazen za izrabljeno gorivo, potem pa ga lahko premestijo v posebne zabojnike, npr. tiste, ki jih nemški protestniki ustavljajo med prevozi po železnici. "Zagotavljanje – četudi zasilnega – hlajenja je trenutno najpomembnejši ukrep v Fukušimi,“ pravi.

Delovna temperatura v tlačnovodnih reaktorjih je okoli 320 stopinj Celzija, v vrelovodnih pa okoli 280. Ponavadi velja, da sta gorivo in reaktor ohlajena, če temperatura hladila ne presega 90 stopinj Celzija, še pojasnjuje Cizelj. "Če goriva ne hladimo, pri približno 900 stopinjah Celzija lahko cirkonij začne pokati, kar ponavadi povzroči izpuste žlahtnih plinov in lahko hlapljivih joda in cezija. Intenzivna oksidacija cirkonija, ki ob prisotnosti vodne pare sprošča vodik, se začne pri približno 1200 stopinjah Celzija."

Desetletje za razgradnjo nuklearke?

Po ocenah strokovnjakov bo sicer trajalo še več let, morda celo desetletje, da bi razgradili nuklearko. Kot je za japonski časnik Asahi Šimbun povedal eden od predstavnikov Tepca, zaradi radioaktivnega sevanja zelo verjetno sploh ne bodo mogli odstraniti poškodovanih jedrskih gorivnih palic iz prvega, drugega in tretjega reaktorja. Na drugi strani pa s petim in šestim reaktorjem ne bi smelo biti problemov in bi ju teoretično verjetno lahko celo ponovno zagnali. "A verjetno bo to glede na skrbi prebivalstva težko narediti, zato je razgraditev vseh šestih reaktorjev neizogibna," je še dejal.