Srbija med protesti in grožnjami

Protestniki so nekaj po 17. uri krenili po deževnem Beogradu. Zbralo se jih je nekaj 100, po nekaterih podatkih je po beograjskih ulicah protestiralo 500 ljudi.

Protestniki so ob 18.10 metali bakle na zgradbo beograjske mestne skupščine, zatem je prišlo do manjšega fizičnega spopada s policijo. Strasti so se kmalu umirile, saj so se organizatorji protestov postavili med demonstrante in policijo ter poskrbeli, da se spopad ni razvnel.

Nekoliko prej je skupina protestnikov skušala vdreti v stavbo srbske skupščine, vendar jim je to policija preprečila. Sicer so protestniki provocirali policija z baklami in vzkliki "Pojdite na Kosovo."

Protestniki so nosili majice z liki Radovana Karadžića in Ratka Mladića. Skandirali so Karadžićevo ime in z vzkliki žalili predsednika Srbije Borisa Tadića.

Protestniki so se začeli razhajati nekaj pred 19. uro. Novinarji so jo tokrat srečno odnesli. Policija je držala obljubo in je okrepila varovanje. Novinarje so tako vseskozi spremljali številni policisti.

Pri četrtkovem napadu na snemalca B92 in fotoreporterja Foneta je bilo moč opaziti, da so policisti mirno opazovali dogajanje in niso posredovali. Direktor srbske policije Milorad Veljović je v bolnišnici obiskal poškodovanega snemalca in povedal, da je policija vsekakor imela navodila o ščitenju novinarjev in da bodo raziskali, kako je lahko prišlo do napadov nanje.

Največji protestni shod se sicer napoveduje za torek, ko naj bi predvidoma Karadžića premestili v Haag. Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić sicer ne pričakuje, da bo Srbija njegovega varovanca izročila Haagu pred sredo. 

Vendar Vujačić ne bo povedal, ali je vložil pritožbo na odločbo beograjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitev Karadžića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pred tem je napovedal, da bo pritožbo oddal na pošti izven Beograda tik pred iztekom roka. Če jo je vložil - časa naj bi imel v petek do polnoči, sam pa je napovedoval, da jo bo po pošti poslal ob 19.55 - bi lahko sodišče pritožbo prejelo šele v začetku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek.

Radikalka svari Tadića

“V Srbiji se izdaja nikoli ne oprosti,“ so besede poslanke Srbske radikalne stranke Vjerice Radeta, ki jih je na novinarski konferenci namenila Borisu Tadiću. Za proteste ob prijetju Radovana Karadžića meni, da so usmerjeni proti Tadićevi diktaturi.

“Opozarjamo Borisa Tadića, da Srbija izdajalcem ni nikoli odpustila. Ne grozimo, samo opozarjamo na prekletstvo, ki je v zgodovini spremljalo vse srbske izdajalce. Spomnimo se samo dinastije Obrenović. Bog kaznuje tudi do sedmega kolena,“ je šokirala Radeta in povzročila burne reakcije tako srbskih kot tujih novinarjev.

Radikalna poslanka je pozvala tudi srbsko pravoslavno cerkev, da se izjasni o izdajalcih. Kot je dejala Radeta, ima samo cerkev po svojih zakonih pravico in obvezo, da izobči srbske izdajalce.

'Končal boš kot Đinđić'

Srbsko notranje ministrstvo in varnostna agencija Bia sta povečali stopnjo varovanja za predsednika Srbije Borisa Tadića, predsednika srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasima Ljajića, ministra za notranje zadeve Ivico Dačića in za tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića, poroča srbski časopis Blic.

Omenjeni so prejeli pisma v obliki osmrtnic, grozijo jim po telefonu in podobno. Vukčeviću so grozili z naslednjimi besedami – "Konec je s tabo", "Pod tvojim avtomobilom je bomba" in podobno. Najhujše grožnje je prejel Ljajić. "Končal boš kot tvoj Đinđić. Za začetek bomo streljali v kolena."

Čeprav je bil Lajčak tudi v preteklosti tarča groženj, je trenutna situacija kritična, saj telefon v njegovem kabinetu neprestano zvoni. Prvi klic je Lajčak prejel takoj po novinarski konferenci v torek, ko je javnost obvestil, da je Karadžić za zapahi.

V kabinetu predsednika Tadića niso želeli komentirati informacije o grožnjah, saj so to "stvari, ki enostavno niso za komentiranje“.

Karadžić in Mladić naj ne bi imela stikov

Odvetnik Radovana Karadžića Svetozar Vujačić je povedal, da njegov varovanec ni videl najbolj iskanega vojnega zločinca Ratka Mladića od leta 1997. Nazadnje naj bi se srečala, ko je Karadžić predal predsedniško funkcijo v Republiki srbski Biljani Plavšić. Od takrat naj ne bi več imela stikov.

Medtem se že porajajo vprašanja ali se bo Karadžić na sojenju v Haagu branil sam. Geoffrey Nice, glavni tožilec v procesu proti Slobodanu Miloševiću, meni, da Karadžiću ne morejo odvzeti pravico, da na sodišču nastopa sam. “Ta pravica Karadžiću pripada po statutu. Sodišče bo odločilo, na kakšen način bo lahko to pravico izkoristil,“ je povedal Nice.

Avstrijski časnik Kurier pa je presenetil z objavo novice, da naj bi Karadžić kot zdravilec deloval tudi na Dunaju. Novinar omenjenega časnika se sklicuje na družino, ki je seveda želela ostati anonimna. Zdravilca, ki so ga poznali po imenu Pera, so prepoznali na slikah. Imel naj bi hrvaški potni list. Zanimivo pa je, da naj bi večina telefonskih groženj, namenjenih srbskemu političnemu vrhu, prihajala prav iz sosednje Hrvaške, trdijo viri blizu srbske policije.

Karadžić naj bi leta 2006 v avstrijski prestolnici zdravil neko žensko, ki je želela zanositi. Avstrijske oblasti sicer nimajo nobenih informacij, da bi se Karadžić mudil na Dunaju, je povedal predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Rudolf Gollia. Kljub temu pa zadevo preiskujejo, saj ni nemogoče, da bi Karadžić v Avstrijo potoval s ponarejenimi dokumenti, je še povedal Gollia. Hrvaški državljani, za razliko od potnikov iz Albanije, BiH, Makedonije, Črne gore in Srbije, za vstop v Avstrijo ne potrebujejo vizuma.

Kurier se sicer sklicuje na Avstrijca, ki je poročen z v Srbiji rojeno žensko. Obrtnik je na fotografijah belolasega in bradatega Karadžića, ki so jih po njegovi aretaciji predvajali na televiziji, prepoznal "čudežnega zdravilca Pero", ki je zaradi neizpolnjene želje po nosečnosti zdravil njegovo soprogo. T. i. Pero naj bi prepoznali tudi njeni starši in drugi sorodniki. Domnevni alternativni zdravilec naj bi vedno zdravil po zasebnih stanovanjih srbskih družin na Dunaju. Tam je med svojimi obiski v Avstriji, ki so trajali po največ tri dni, tudi stanoval. Kot zdravilec pa naj bi bil dejaven tudi v Italiji.

Premerili hišo na Palah

Karadžić bi lahko izgubil premoženje zaradi poplačila odškodnin žrtvam zločinov v BiH, za katere naj bi bil odgovoren. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, naj bi bil Karadžić dolžan okoli 4,5 milijarde dolarjev skupini ljudi, ki ga je tožila pred sodišči v ZDA.

Žrtve vojne v BiH, ki so našle zatočišče v ZDA, naj bi na ameriških sodiščih sprožile sodne procese proti Karadžiću in dobile milijonske odškodnine. Ameriška sodišča pa sedaj zahtevajo izplačilo teh sredstev. To je za Dnevni avaz potrdil prvi namestnik visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Raffi Gregorian. Kot je dejal, je Karadžić pred leti izgubil več postopkov na ameriških sodiščih, ki so ga obsodila organiziranja taborišč, v katerih so ženske sistematično posiljevali.

Karadžića je v ZDA leta 1993 prek Ameriškega centra za ustavne pravice (ICCR) najprej tožila skupina več kot desetih ljudi. Skupina je Karadžića tožila za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti, vključno z organiziranjem sistematičnih posilstev. Proti Karadžiću je tožbo leta 1994 nato vložila še neka druga skupina žrtev.

Zaradi tega je vsa njegova premična in nepremična lastnina v BiH tako pomembna tako za urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti kot sile Eufor, ki so v ta namen nedavno celo premerile njegovo hišo na Palah. Sedaj naj bi razmišljali o možnostih za zasego te lastnine, s čimer bi nato žrtvam izplačali delno ali vsaj simbolično odškodnino, je še povedal Gregorian.

Pod drobnogledom bi se lahko znašla tudi lastnina vseh Karadžićevih bližnjih svojcev in mreže ljudi, ki mu je nudila podporo. Po navedbah Gregoriana so Karadžićevi svojci srce mreže, ki je pomagala in pomaga pri skrivanju vojnih zločincev. Zaradi tega so na črni listi ZDA in EU, to stanje pa se ne bo spremenilo, dokler Karadžić ne bo v Haagu, je še povedal Gregorian.

Napadi na novinarske ekipe so v Srbiji postali že stalnica. Prav zato je društvo novinarjev Srbije odločno zahtevalo, da se tovrstni napadi preprečijo. Zahtevajo tudi kaznovanje napadalcev. Včerajšnji napad na snemalca B92 je sprožil ostre kritike zagovornikov Radovana Karadžića. Nanj so se odzvale tudi politične stranke.

DS je tako zahteval, da pristojni državni organi zaščitijo predstavnike medijev, ki profesionalno spremljajo proteste, stranka G17 pa je zahtevala, da policija prepreči nerede v Beogradu in v najkrajšem možnem času aretira napadalce.

'Zgroženi smo nad obnašanjem SRS in Obrazom'

Združenje novinarjev je srbskemu ministrstvu za notranje zadeve Ivici Dačiču postavila ultimat. "Če policija ne bo poskrbela za varnost novinarjev, snemalcev in fotoreporterjev, potem bomo primorani organizirati bojkot. Med prvimi na našem seznamu pa bo ravno ministrstvo za notranje zadeve. Naj vas spomnimo, da smo pred desetimi leti tako bojkotirali Srbsko radikalno stranko in naš bojkot je takrat obrodil sadove,“ sporočajo novinarji in vsi zaposleni v medijih. "Včeraj so protestniki znova napadali novinarske ekipe. Organizatorji protesta pa kljub temu napovedujejo nadaljevanje nemirov,“ opozarjajo v združenju. Pozivajo naj policija poskrbi za varnost državljanov. Pričakujejo pa, da bo policija ustrezno kaznovala napadalce. "Med protestniki so tudi zamaskirani moški. Jasno je, kakšni so njihovi nameni," menijo v združenju.

12. marca 2003 ubili evropsko Srbijo

Premierja Zorana Đinđića, ki je leta 2000 postal prvi demokratično izvoljeni premier v Srbiji, so ostrostrelci ubili pred vhodom v vladno poslopje 12. marca 2003. Morilci, ki so pripadali beograjski mafijski skupini Zemunski klan in razvpitim posebnim policijskim enotam Rdeče baretke, so bili lani obsojeni na skupno 378 let zapora. Glavna organizatorja umora, nekdanji poveljnik Rdečih baretk Milorad Ulemek Legija in njegov pomočnik Zvezdan Jovanović, sta dobila po 40 let zapora, ostalih deset obtoženih pa od 30 do 35 let. Peterica obsojenih je sicer še vedno na begu. Obsodba, sprejeta po maratonskem sodnem procesu, še ni pravnomočna.

Politično ozadje umora še vedno ni razjasnjeno. Policijo obtožujejo, da Đinđića ni zaščitila, kljub temu da je bil dva tedna pred umorom tarča spodletelega atentata. Pri tem je bil nov poskus napada nanj pričakovan, napovedoval ga je tudi neki tabloid v lasti mafije.