VIDEO: Vučić prepričan, da se bo vprašanje glede zapiranja meja razrešilo v nekaj dneh

Nekaj minut pred četrto uro popoldne pa so hrvaške oblasti na mejnem prehodu Tovarnik za osebna vozila znova sprostile promet. Tam je tako zdaj spet možen prehod vozil s srbskimi tablicami, ne pa še tudi na drugih mejnih prehodih s Srbijo.

Vučić: Na blazne ukrepe ne bomo odgovorili

"Na ekonomske ukrepe lahko odgovorimo z ekonomskimi ukrepi, na blaznost pa nikakor," je zadnji hrvaški ukrep, da prepove vstop osebnih vozil s srbskimi tablicami v državo, komentiral srbski premier Aleksandar Vučić.

"Srbija na blazne ukrepe ne bo odgovorila. Mislili smo, da so davno minuli časi, ko se je vstopalo v avtobus in govorilo 'ti, ti in ti ne morete naprej'", je dejal Vučić, potem ko je Zagreb v odgovor na prepoved hrvaškega tovornega prometa v Srbijo danes prepovedal vstop v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami.

Povedal je, da pred uvedbo zadnjih hrvaških ukrepov ni imel stikov s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem in da je bil šokiran, ko je slišal, da so na Hrvaškem na meji ustavili avtobus s potniki iz Srbije in jim niso dovolili, da bi potovali naprej.

Dodal je, da begunci "niso krompir niti solata", temveč ljudje, ki jih srbske oblasti nikamor ne preusmerjajo. Poudaril je, da ne bodo gradili taborišča, temveč da se bodo migranti "normalno premikali skozi Srbijo".

V izjavi za srbsko televizijo RTS pa je Vučić dejal, da pričakuje, da se bo napetost glede meja v najkrajšem možnem času razrešila, toda, kot pravi, to ni odvisno od Srbije. "Znan sem po svojem pesimizmu, vendar si upam podati oceno, da se bo to vprašanje rešilo v naslednjih nekaj dneh," je dejal Vučić. Dodal je še, da se z Milanovićem ni slišal ter da Srbija nima z nikomer drugim težav.

Slovensko politiko skrbi zaostritev med Hrvaško in Srbijo, nastaja že gospodarska škoda

Zaostritev odnosov med Hrvaško in Srbijo je zaskrbljujoča, sta v izjavi medijem v DZ poudarila tako premier Miro Cerar kot zunanji minister Karl Erjavec, ki pričakujeta rešitev. Cerar je ob tem opozoril, da je Balkan "vnetljivo območje".

Po mnenju premierja Cerarja je zelo pomembno, da Srbija in Hrvaška prejmeta vso podporo za zniževanje tonov oz. smeri sporazumevanja, da poiščeta rešitev glede nadziranega prehajanja beguncev in tudi glede zadostnega odpiranja meja za transport. Ocenjuje, da je nujno, da se napetosti sprostijo in se zagotovi vnovična vzpostavitev običajnega pretoka prometa, vključno s tovornim prometom.

"Mi si želimo, da se zadeva razplete tako, da ne bo več težav," je dodal Erjavec. Naši predstavniki prevoznikov so namreč po njegovih besedah že opozorili, da nastaja gospodarska škoda. Ta je sicer v tem trenutku minimalna, a če bi zaplet potekal dlje, bi lahko po mnenju zunanjega ministra prišlo do večje škode. Še zlasti, če bo podobno kot hrvaška ravnala tudi srbska stran in zapirala meje na drugih mejnih prehodih, torej z Bolgarijo, Romunijo, Grčijo oz. Makedonijo.

"Vidimo, da predvolilni čas na Hrvaškem vodi tudi k nekaterim nerazumnim ravnanjem Hrvaške," je bil oster Erjavec, ki so ga srbski kolegi prosili, da tudi v Bruslju pojasni, kaj se dogaja na hrvaško-srbski meji. Srbija sicer želi, da se meja čim prej odpre, saj so tam že kilometrske kolone tovornjakov.

V GZS podatkov o morebitni škodi še nimajo, saj je veliko tovora še na poti, predsednik Marjan Mačkošek pa tudi ne želi podajati ocen, saj je zanje še prezgodaj. "Če bo spor trajal dlje časa, pa bomo te podatke zbrali in jih tudi javno objavili," je zatrdil. Od vlade, v prvi vrsti pa od ministrstva za zunanje zadeve, pričakuje, "da prek svojih kanalov ta problem odpravi ali vsaj omili".

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič medtem za zdaj nima informacij, da bi pri transportu tovornih vozil zaradi spora na srbsko-hrvaški meji prišlo do kakšnih večjih težav.

Hrvate okarala tudi Evropska komisija

Zapiranje meja ni rešitev, čim prej je treba obnoviti trgovinski tok, je bila kritična do hrvaških ukrepov tudi Mina Andreeva iz Evropske komisije. Ta sicer še preučuje, ali so ukrepi Hrvaške v begunski krizi sorazmerni, nediskriminacijski in časovno omejeni.

Komisija preučuje tudi, ali so hrvaški ukrepi v skladu z obveznostmi EU do Srbije v okviru sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ali pomenijo kršitev tega sporazuma.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini ter komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn sta sicer že v sredo opozorila, da zapiranje meje ni rešitev.

"Trenuten begunski izziv ne sme imeti nesorazmernega učinka na trgovino," je Andreeva danes spomnila na besede Mogherinijeve.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je tako Mogherinijevo kot Hahna pozval, naj razmere pozorno spremljata.

Komisija je v tesnem stiku z obema stranema in jima poskuša pomagati najti rešitev, s katero bi čim prej obnovili trgovinske tokove, je še poudarila Andreeva.

Hahn danes potuje v Srbijo, kjer bo o položaju razpravljal s srbskim vodstvom, so še pojasnili v Bruslju in še enkrat poudarili, da je treba rešitev najti čim prej.

Odnosi med Hrvaško in Srbijo zaradi beguncev in zaprtja meje zaostreni, kot že leta ne

Na meji med Srbijo in Hrvaško je napeto že več dni, potem ko je Hrvaška zaprla mejne prehode za tovornjake. Spuščali so samo tovornjake s hitro pokvarljivim tovorom. Z zaprtjem meje želi Zagreb prisiliti Beograd, da del beguncev preusmeri na mejo z Madžarsko. Zdaj se je plošča obrnila in je tudi Srbija zaprla mejne prehode za hrvaške tovornjake.

Srbski minister za notranje zadeve Nebojša Stefanović je dejal, da je od polnoči prepovedan uvoz hrvaških proizvodov, ker Hrvaška ni izpolnila zahtev. ''Z ekonomskim nasiljem se škoda dela vsem proizvajalcem iz obeh držav,'' je dejal minister in dodal, da niso srečni zaradi uvedbe protiukrepov, a da s tem ščitijo svojo državo.

''Od tega trenutka srbska policija ne bo dovolila vstopa v Srbijo niti enemu tovornjaku s hrvaškimi proizvodi, pa naj bo to hrvaško vozilo ali vozilo neke tretje države,'' je dejal minister sredi noči na mejnem prehodu Batrovci-Bajakovo.

Nadaljeval je, da se Hrvaška obnaša neodgovorno in da si Srbija tega ni zaslužila. Da je v vsem tem času prek njegove države šlo več beguncev kot prek Hrvaške in da so jih tam registrirali, podatke pa posredovali v EU. Poudaril je, da je Srbija ves čas iskala odgovor na begunsko krizo.

Hrvaška vrnila udarec

Hrvaški premier Zoran Milanović je ponoči trdil, da so bili pripravljeni ukiniti ukrepe, a zdaj jih seveda ne bodo. Še več, potem ko je Srbija uvedla prepoved, je že odreagirala tudi Hrvaška. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je za Novo TV dejal, da je odgovor prepoved potniškega prometa. To pomeni, da niti osebni avtomobili niti avtobusi srbskih registrskih tablic ne smejo v državo.

Ostojić je danes dejal, da srbski državljani lahko pridejo na Hrvaško, ne smejo pa vozila s srbskimi registrskimi tablicami. Srbska televizija je prikazovala srbske državljane, ki so se morali na meji obrniti in hrvaška policija je dejala, da prepoved velja tako za vozila kot ljudi. Ostojić je zato danes pojasnil, da je bila pri dotičnih težava pri potnih listih. ''Kar se tiče ljudi, oni lahko pridejo na Hrvaško,'' je dejal. ''Naša meja je odprta za vsa vozila brez srbskih registrskih tablic. Avtobusi s srbskimi registrskimi tablicami pa na Hrvaško ne morejo,'' je povedal.

Mučenje in fašizem

''Dokler se ne preusmeri val beguncev in ne prenehajo mučiti ljudi, bo ta omejitev uvedena,'' je dejal Ostojić. ''To je mučenje ljudi, namesto da bi šli neposredno na Madžarsko, morajo še čez ta del,'' je povedal in dodal, da upa, da bo srbski premier Aleksandar Vučić dojel, kakšno škodo povzroča.

Srbski zunanji minister pa je zaostril retoriko. Dejal je, da so mejni ukrepi primerljivi s fašističnim režimom Hrvaške med drugo svetovno vojno.

Milanović zagovarjal svoje ukrepe

Pred novinarje je stopil hrvaški premier, ki je dejal, da so bili ukrepi sprejeti, da bi Srbijo prisilili, da begunce pošilja tudi na Madžarsko. Dejal je, da vse kar zdaj počne Srbija, je to na njeno škodo.

Milanović je Srbiji predlagal, naj ustanovi centre, naj se organizira in naj začne begunce pošiljati proti Horgušu. Blokada na meji ni diskriminatorna in ni uperjena proti srbskim tovornjakom niti proti državljanom. Dodal je, da je morala Hrvaška enostavno zaščitit svoje interese.

Tovornjaki na nikogaršnji zemlji

Tanjug sicer poroča, da je na Bajakovu oviran tudi vstop drugih osebnih vozil, saj ga od davi blokirajo vozniki tovornjakov iz Makedonije.

Trije tovornjakarji, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago, so iz nezadovoljstva, ker na meji čakajo že več dni, svoja vozila parkirali na nikogaršnji zemlji med terminaloma na hrvaški in srbski strani mejnega prehoda. Zagrozili so, da bodo blago iztovorili na mejnem prehodu, hrvaška policija pa jih skuša umakniti z območja, še navaja Tanjug.

V sporu med Hrvaško in Srbijo skuša po poročanju Tanjuga posredovati evropski komisar za sosedsko politiko in širitev Johannes Hahn, ki je za avstrijski časnik Der Standard menil, da zapiranje meje ni rešitev. "Prepričan sem, da bomo našli rešitev. Gre za sorazmernost ukrepov in dobrososedske odnose," je dejal.

Hrvaška ni zrela za EU

Hrvaški analitik Davor Gjenero pa je za Der Standard ocenil, da je Milanović s svojimi izjavami pokazal, da Hrvaška ni zrela za EU. "Že dva meseca vemo, da bo Madžarska zaprla meje in lahko bi prilagodili načrte, a se to ni zgodilo," je dejal. Dodal je, da je mislil, da je Hrvaška med pogajanji z EU postala "relativno normalna država", a je Milanović zdaj pokazal, da "še nismo zreli za unijo". Gjenero je še ocenil, da gre premierju samo za uspeh na volitvah, zato uporablja protievropsko retoriko, ker je na Hrvaškem veliko evroskeptikov, s čimer pridobiva politične točke.

Nič novega

Sedanja zaostritev odnosov med Hrvaško in Srbijo v luči begunske krize po oceni direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Zijada Bečirovića ni nič novega glede na sodobno zgodovino hrvaško-srbskih odnosov, še posebej ob dveh populističnih premierjih, hrvaškem Zoranu Milanoviću in srbskem Aleksandru Vučiću.

Kot je ocenil, "gre za premierja, ki sta podobnega značaja in nobeden od njiju ne bo dovolil, da bo drugi zmagal v svoji retoriki ali potezah".

"Predvsem gre za politični obračun in rivalstvo med Milanovićem in Vučićem, kjer se slednji poskuša vsiliti kot regionalni voditelj in promovirati novo politiko. Milanović na to ne sme in noče pristati, sploh zaradi hrvaške javnosti, posebej pa ne zdaj, ko se bližajo hrvaške parlamentarne volitve in zmagovalec še ni znan".