Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, se je srbsko sodelovanje s haaškim tribunalom okrepilo po 5. oktobru 2000. Od takrat je Srbija v Haag poslala več kot 40 oseb in odgovorila na okoli 3000 zahtev po dokumentaciji, ki so jih zahtevali haaški tožilci, obrambe obtoženih in sodni sveti.
Med najbolj odmevnimi imeni so bili Slobodan Milošević, Ratko Mladić, Radovan Karadžić in Vojislav Šešelj.
Najbolj iskanega begunca Mladića so aretirali 26. maja 2011, izročili pa 31. isti mesec. Karadžića so aretirali 21. julija 2008, izročili pa čez 10 dni. Predsednik Srbske radikalne stranke (SRS) Šešelj je v Haag odšel prostovoljno, in sicer februarja 2003. Sojenje se je začelo štiri leta pozneje. Miloševića je Srbija Haagu izročila leta 2001.
Seznam ostalih obtožencev precej dolg
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić je v Haag odšel leta 2005, med drugim pa mu očitajo obstreljevanje Sarajeva med letoma 1993 in 1995 ter Zagreba maja 1995.
Nekdanjega pomočnika ministra policije Vlastimira Đorđevića so aretirali leta 2007 v Črni gori. Bremenijo ga vojnih zločinov nad Albanci na Kosovu leta 1999.
Jovico Stanišića, nekdanjega načelnika srbske službe državne varnosti Srbije, in Vojislava Simatovića, poveljnika posebnih enot policije, so Haagu izročili leta 2003, in sicer zaradi obtožb za zločine na Hrvaškem in v BiH.
General Zdravko Tolimir je obtožen za uboje in pregon muslimanov v Srebrenici, aretirali pa so ga leta 2007.
Stojan Župljanin, načelnik Centra varnosti Banjaluke, in Mićo Stanišić, minister policije Republike srbske, sta obtožena za uboj in deportacijo muslimanov in Hrvatov iz več bosanskih občin. Stanišić se je predal sam, in sicer marca 2005, medtem ko so Župljanina aretirali v Pančevem, junija 2008.
Prvostopenjske obsodbe
Zaradi zločina nad kosovskimi Albanci med letom 1999 so na prvostopenjski ravni že obsodili nekatere predstavnike oblasti ter funkcionarje vojske in policije: Nikola Šainovića na 22, generala Dragoljuba Ojdanića na 15, generala Nebojšo Pavkovića na 22, generala Vladimirja Lazarevića na 15 in nekdanjega poveljnika paravojaških sil bosanskih Srbov Milana Lukića na 22 let zapora. Nekdanjega predsednika Srbije Milana Milutinovića so medtem oprostili.
Tribunal je oprostil dva Srba – Miroslava Radića, častnika JLA, in Milana Milutinovića, nekdanjega srbskega predsednika.
Veselinu Šljivančaninu, nekdanjemu oficirju JLA, so decembra 2010 zaporno kazen s 17 let zmanjšali na 10. To je bilo prvič, da je sodišče priznalo napako. Šljivančanin je sicer že na prostosti.
Na doživljenjsko zaporno kazen je pravnomočno obsojen general Stanislav Galić. Prvostopenjsko sodišče ga je sicer sprva obsodilo na 20 let zapora, a so mu po pritožbi kazen spremenili.
Še vedno pa niso pravnomočne obsodbe za doživljenjsko zaporno kazen, ki jih je sodišče izreklo za nekdanjega pripadnika srbskih paravojaških enot v BiH Milana Lukića ter nekdanjima vojaškima častnikoma Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari.
Na 40-letno zaporno kazen so obsojeni Goran Jelisić, ki je delal v taborišču Luka in samega sebe oklical za "srbskega Adolfa", ter Milomir Stakić, nekdanji župan občine Prijedor.
Nekdanji poveljnik drinskega korpusa vojske Republike srbske Radislav Krstić in nekdanji vodja hrvaških Srbov Milan Martić sta obsojena na 35 let zapora.
Namestnik poveljnika vojaške policije Republike srbske Gojko Janković je obsojen na 34 let zapora, general Dragomir Milošević, ki je ukazal obleganje Sarajeva, na 33, visoki predstavnik bosanskih Srbov Radoslav Brđanin pa na 30 let zapora. 28 let zaporne kazni je dobil poveljnik posebnih enot srbskih prostovoljcev Dragoljub Kunarac, 25 let pa bo za zapahi moral preživeti Zoran Žigić, saj je obtožen za zločine v taborišču Keraterm.
Na 20 let zapora so bili obsojeni: Karadžićev pribočnik Momčilo Krajišnik, nekdanji poveljnik vojaške policije Radomir Kovač, nekdanji policist Mlađo Radić, general Mile Mrkšić, častnik Zvorniške brigade vojske Republike srbske Dragan Nikolić, poveljnik srbskih vojaških sil v Srebrenici Momir Nikolić in član paravojaških sil Duško Tadić.
Nekateri so umrli
V priporu v Scheveningenu so umrli Slobodan Milošević, nekdanji direktor bolnišnice v Prijedoru Milan Kovaćević in bivši župan Vukovarja Slavko Dokmanović. Momir Talić, general vojske Republike srbske, je umrl, ko je bil začasno izpuščen, Miroslav Deronjić, ki je ukazal napad na bosansko vas Glogova, pa je umrl v zaporu v Švici, kjer je prestajal kazen.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.