Spreobrnjeni džihadist: Skrajna mnenja sem sprejemal, ko o veri nisem vedel ničesar

Leta 2006 je bil aretiran takrat 21-letni Fahim Ahmad, ki so ga obtožili, da vodi skupino mladih moških. Ta naj bi načrtovala bombne napade na elektrarne, zajemala talce in obglavljala politike in tako prisilila kanadsko vlado k umiku svoje vojske iz Afganistana. Ahmada so obtožili tudi, da je nameraval odpotovati v tujino, kjer naj bi se pridružil skrajnežem.

Oblasti so trdile, da je skupina svoj navdih našla v teroristični organizaciji Al Kaida, vendar pa neposrednih povezav s to mednarodno teroristično mrežo Ahmadova skupina ni imela.

Ahmad je bil rojen v Afganistanu in se je nato pri 10 letih starosti z družino preselil v Kanado ter postal naturaliziran kanadski državljan. Živel je v delavski četrti Toronta, kjer se je tudi poročil in dobil dva otroka. Ko so ga leta 2006 prijeli, je bil brezposeln. Po več letih brez sodnega pripora, se je na obtožbe o terorizmu izrekel za krivega. Obsojen je bil na 16-letno zaporno kazen.

Trenutno jo prestaja v zaporu, ki stoji v bližini Toronta, izpustili pa naj bi ga leta 2018. V zaporu pa je dal izjavo za spletni medij The Intercept.

Na vprašanje, kako je potekala njegova radikalizacija in zakaj je začel zagovarjati nasilje, je odgovoril, da je bila povod za to zaskrbljenost. "Ko sem začel dobivati takšne poglede, sem bil še najstnik. To je bilo leta 2002, 2003, sledila je invazija na Irak, zaradi katere se je zdelo, da gre za pravo vojno. To me je sililo v preverjanje moje identitete," je povedal. Hkrati pa pojasnil, da je v tistem času mislil, da bo to na koncu vodilo do neke pozitivne razlike.

Povedal je, da se je skupaj s še nekaj fanti po molitvah dobival pred mošejo, kjer so razpravljali o vojnah v Iraku in Afganistanu. "Ljudje so takrat začeli govoriti, da moramo nekaj ukreniti. Fantje, ki so bili starejši od mene, so tedaj dejali, da to ni prav in da je treba nekaj storiti," pravi Ahmad.

Brez korana je bilo vse enostavno

Takrat še ni znal brati Korana. Pravi, da se ga je naučil šele v zaporu. Ko je bil še na prostosti, o veri ni vedel ničesar drugega kot to, kar so mu povedali ti starejši fantje. Ko so se pogovarjali o svetovnih razmerah, je bilo vse predstavljeno zelo poenostavljeno, kot bi bilo le črno in belo. Ko pa je gledal poročila, se mu je vse gabilo. Zato se mu je zdelo prav, da začne verovati v islam in početi stvari, ki bi po njegovem mnenju zavarovale muslimane.

Pravi, da ga je v radikalizacijo silila tudi okolica. "Bile so stvari, kot ta, da so me ljudje imenovali terorist, me drugače obravnavali zaradi obleke, ali pa me je policija profilirala na podlagi rase," pravi Ahmad in dodaja, da v takšnem trenutku človek začuti, da ni sprejemljiv za okolico. Takrat človek po njegovih besedah začuti, da mora oditi nekam drugam, morda v deželo, od koder so prišli njegov starši, morda pa v islamsko državo.

Želel se je boriti v Afganistanu, Somaliji ali Iraku

Na vprašanje novinarja, zakaj je menil, da bi lahko z nasiljem rešili te težave, je odgovoril, da o tem ni zares razmišljal. Pravi, da se je sam bolj videl v Afganistanu, Iraku ali Somaliji. "Kljub stvarem, ki so bile izrečene, tukaj nisem nikoli načrtoval nasilnih dejanj. Moje misli so bile, da bom storil nekaj dobrega, če se bom boril in bo to ustavilo slabe stvari, ki se dogajajo v svetu," je odgovoril.

Zdaj pravi, da se je njegov pogled na te reči spremenil. V zaporu se je korana učil s pravimi imami, ki so ga naučili prave vsebine tega, kar so mu ljudje pravili že prej. "Zdaj na stvari ne gledam več tako poenostavljeno," pravi. Pravi, da tudi v zaporu srečuje veliko ljudi - muslimanov in nemuslimanov. Z njimi se ujame. Vidi tudi, da svet ni črn ali bel. "Ne morete pustiti, da ste zaradi majhnega odstotka rasistov ali slabih ljudi jezni na ves svet," opozarja Ahmad.

Stvari, kot je Islamska država (IS), oziroma to, kar počnejo njeni pripadniki, vidi kot norost. "Ne morem razumeti, kako lahko nekdo to podpira, in po tem kar vidim v njihovih dejanjih, je jasno, da so islam že dolgo tega pustili za seboj. Prav tako ne mislim, da bi se morali ljudje vmešavati v konfliktih drugih ljudi, saj z distance ne moreš zares videti, kaj se dogaja. Stvari niso nikoli tako črno-bele. Če pa se boš vmešal, te bodo ljudje zagotovo izrabili," je prepričan.

Zadnji napadi v Ottawi so ga razjezili. Ko je slišal novico, je upal, da ni bil vpleten musliman. "Ko smo izvedeli, da je bil, sem si mislil: 'Joj kako to smrdi, saj bo razumevanje muslimanov noro zaradi tega'," je dejal in zaključil s pojasnilom, da ni več takšen in si ne želi, da bi se stvari še poslabšale.