Sporna ustava Madžarski prinesla tudi novo ime

Z današnjim dnem je na Madžarskem začela veljati nova ustava, ki je tarča ostrih kritik tako doma kot v tujini. Po besedah premierja Viktorja Orbana naj bi sicer nova ustava odpravila še vedno navzoče ostanke komunizma na Madžarskem. A številni opozarjajo, da bo v resnici zapečatila postopno razgradnjo demokracije v državi, ki se je začela s prepričljivo zmago desno usmerjenega Fidesza na parlamentarnih volitvah leta 2010.

Parlament v Budimpešti je novo ustavo sprejel aprila lani, in sicer zgolj z glasovi poslancev Orbanovega Fidesza, saj ima ta od zadnjih volitev v parlamentu dvotretjinsko večino in lahko torej sam spreminja ustavo. Tako lahko stranka počne, kar koli želi, zato dejanske razprave o novi ustavi niti ni bilo.

Nenavadna je že sama dikcija dokumenta. Začne se s prvo vrstico himne "Bog blagoslovi Madžarsko", nadaljuje s sklicevanjem na "sveto krono", poziva k ohranitvi duhovne enotnosti madžarskega naroda ter izpostavlja, da narod združuje krščanstvo. Po mnenju nekaterih naj bi odpirala pot krčenju manjšinskih pravic in s tem, ko terja zaščito v tujini živečih Madžarov, netila morebitne spore z drugimi državami.

Kaj ustava prinaša?

Ustava na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva ter volilno zakonodajo. Ta so bila dodatno opredeljena s posebnimi zakoni, ki jih je v preteklih mesecih, še posebej intenzivno pa v preteklih dneh, potrjevala Fideszova parlamentarna večina.

Predsednik države lahko po novem razpusti parlament, če ta do 31. marca ne sprejme proračuna za tekoče leto. Dokler javni dolg ne pade pod 50 odstotkov BDP, lahko poslanci sprejmejo le proračun, ki ne predvideva novega zadolževanja (to pravilo bo sicer začelo veljati šele leta 2016), poleg tega pa mora proračun od zdaj potrditi še novi proračunski svet.

Dokler državni dolg ne pade pod polovico BDP, ustavno sodišče tudi ne bo smelo ovreči nobenega zakona s področja javnih financ, razen če bi ta kršil osnovne človekove pravice do življenja, dostojanstva, svobode misli in vere. S posebnim zakonom, ki začenja veljati danes, pa postopka presoje ustavnosti določenega zakona ne bo več mogel sprožiti vsak državljan, temveč le še vlada, najmanj četrtina poslancev ali ombudsman za temeljne pravice.

Sodni sistem je sicer z novo ustavo in zakoni doletela cela vrsta spornih sprememb – vrh sodstva npr. po novem predstavlja nacionalni sodni urad, ki ima široka pooblastila in na čelo katerega je bila za devetletni mandat nedavno izvoljena Orbanova tesna prijateljica, število ombudsmanov pa se je s štirih skrčilo na enega.

Sporno pripisovanje odgovornosti za zločine komunističnega režima

Za dodatno razburjenje je poskrbelo petkovo sprejetje ustavnega amandmaja, ki sedanjim socialistom (MSZP) pripisuje odgovornost za zločine nekdanjega komunističnega režima. Prav tako v petek je bil sprejet tudi skrajno sporen zakon, ki po mnenju analitikov spodkopava neodvisnost centralne banke in povečuje vpliv vlade na monetarno politiko.

Velja še omeniti, da bo nova ustava s tem, ko uvaja celo vrsto šest-, devet- in celo dvanajstletnih mandatov, močno otežila delo prihodnji vladi. Če ta v parlamentu ne bo razpolagala z dvotretjinsko večino, bo imela v veliki meri zvezane roke, saj ustava za mnoge ključne odločitve po novem zahteva dvotretjinsko podporo.

Kritike na račun ustave so poleg madžarske opozicije in borcev za človekove pravice izrekle številne države in mednarodne organizacije, od EU in Sveta Evrope do Beneške komisije, Amnesty International in ZDA.