FOTO in VIDEO: Po protestih v Rimu ostala dva milijona evrov škode

Potem ko so skupine skrajnih protestnikov v Rimu sprožile divjanje in razbijanje, so iz italijanske prestolnice poročali o 135 ranjenih in 12 prijetih. Med ranjenimi je bila večina, 105, pripadnikov varnostnih sil, med 30 ranjenimi protestniki pa sta dva izgubila prste, ker sta jima v roki eksplodirali dimni bombi.

Med prijetimi so tudi osebe, ki prihajajo iz drugih italijanskih mest. Na policijsko postajo so pripeljali tudi štiri mladoletne osebe, ki pa so jih že ponoči izpustili. Sicer je odvetnik enega od prijetih dejal, da se bodo jutri začele obravnave na sodišču, vendar da gre predvsem za osebe, ki so jih prijeli, ker so se znašle na napačnem mestu ob napačnem času. Dodal je, da med prijetimi ni članov "black bloc".

Dve mestni četrti v Rimu sta razdejani, 45 ljudi je poiskalo zdravstveno pomoč v bolnišnicah, poročajo italijanski mediji, ki dodajajo, da je kakih sto tisoč mirnih protestnikov in več tisoč Rimljanov postalo talcev kakih 500 zamaskirancev, ki so kljub močnim policijskim silam uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. Razdejanje, ki so ga pustile izolirane skupine protestnikov, je v Rimu še dobro vidno. Ulice in trg San Giovanni so videti kot pogorišče, ki ga za seboj pusti vojna. Komunalna služba, ki je svoje delo začela sinoči, ko se je stanje umirilo, še vedno odstranjuje posledice spopadov. Ostajajo pa ožgana "okostja" avtomobilov in zabojnikov za odpadke, razbita okna in uničena pročelja bank ter trgovin.

Po prvih ocenah škoda znaša dva milijona evrov. Policija med tem preverja vse posnetke nadzornih kamer, da bi ugotovili, kdo točno so bili napadalci.

Medtem pa se je v javnosti oglasil karabinjer, ki je zbežal iz policijskega vozila, ki so ga napadalci zažgali. Dejal je, da bi bil brez čelade mrtev, poroča italijanski časnik La Repubblica. Karabinjer je poudaril še, da nikoli ni videl česa podobnega. Med napadom je utrpel več zlomov obraznih kosti, dogajanja pa se zaradi pretresa možganov ne spominja preveč dobro.

Italijanski premier Silvio Berlusconi je napovedal, da bodo nasilneže strogo kaznovali. Zahvalil se je policistom, ki so zagotavljali varnost, hkrati pa državljanom omogočili pravico do mirnega protesta. Tudi opozicijski voditelj Pierluigi Bersani je obsodil nasilje in zahteval kaznovanje krivcev.

Katedrala Svetega Pavla je obkrožena s šotori

Protestniki pa še vztrajajo v Londonu, kjer so po vzoru ameriških protestnikov za nedoločen čas postavili šotorišče pred katedralo Svetega Pavla. "Ljudem govorijo, da je tega dovolj, hočemo pravo demokracijo, ne tako, ki je osnovana na interesih velikih korporacij in bančnih sistemov," je dejala protestnica Jane McIntyre.

Pred katedralo so sinoči aretirali sedem oseb. Govor pa je imel ustanovitelj Wikileaksa Julian Assnage, ki je obsodil pohlep in korupcijo. Obrnil se je tudi na londonske oblasti in mestne banke, ki jih me sporočil, da bo Wikileaks začel kampanjo proti ekonomskim institucijam.

Britanski zunanji minister William Hague pa je opozoril, da protesti ne bodo rešili ničesar, in dodal, da sočustvuje s tistimi, ki so jih dolgovi držav najbolj prizadeli.

Nasilje tudi v New Yorku

V New Yorku so bili prizori manj dramatični kot v Rimu, vseeno pa so se policisti na konjih na Times Squaru spopadli s protestniki in jih najmanj 74 prijeli. V prerivanju je bila ranjena neka ženska, sicer pa o ranjenih ne poročajo.

Protestniki gibanja "Okupiraj Wall Street" so pripravili pohod po New Yorku od parka Zuccotti na jugu Manhattna, skozi Washington Square Park v Greenwich Villageu do Times Squara, kjer so se pomešali med še večjo množico turistov, nakupovalcev in obiskovalcev gledališč ter izražali nasprotovanje nasilju finančnega kapitalizma.

Policisti so prijeli tudi 24 komitentov Citibanke. Ti so prišli na banko in zahtevali, naj jim zaprejo bančne račune. Na banki so jim dejali, naj odidejo, komitenti pa niso hoteli zapustiti prostorov banke, zato so jih policisti aretirali.

Protestniki so zjutraj v poslovalnici banke Chase nedaleč od parka Zuccotti, v katerem taborijo že mesec dni, množično dvigali prihranke. Tako so protestirali proti izkoriščanju bank, ki so v zahvalo za skorajšnje uničenje svetovnega finančnega sistema dobile milijarde dolarjev pomoči davkoplačevalcev. Sledil je pohod proti severu v Washington Square Park, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Razlogi za udeležbo na protestih in želje po spremembah so bile podobne pri večini udeležencev.

Učiteljica Joanna iz New Yorka je povedala, da je prišla protestirat, ker je sita postavljanja dobička pred ljudi. "V naši državi smo izgubili človečnost, kar je žalostno. Očitno se Wall Street ne more sam regulirati. Pohlep ni domoljuben in rada bi videla regulacijo Wall Streeta, kot tudi kongresa," je dejala. "Velike banke so leta 2008 uničile svetovno gospodarstvo in so za to dobile tisoče milijard dolarjev. To ni prav in treba je dati ljudi pred dobičke," je povedal neodvisni izdajatelj, ki se je predstavil kot T.J. Opozoril je še, da obe stranki v ZDA zastopata interese bank in multinacionalk.

Študentka Kate je izrazila skrb, da ne bo zmogla odplačati svojih kreditov za študij in se vprašala, ali danes izobrazba sploh še kaj pomeni. "Elitna skupina moških nadzira finančni sistem, ne le v ZDA, ampak tudi po svetu. Če bo šlo tako naprej, bo sledil popoln odvzem človekovih pravic, postali bomo avtomati, sužnji," je menila.

"Priča smo lepemu gibanju. Novinarji nas sprašujete, kje so zahteve, vendar ne vem, zakaj jih potrebujemo. Imamo nekatere precej inteligentne voditelje in zakaj oni ne ugotovijo, kako izboljšati stvari?" je dejal zdravstveni delavec Alejandro ter se zavzel za popolno prestrukturiranje davčnega sistema in prenos tujih rešitev, ki delujejo, v ZDA.

V spodnji galeriji si poglejte utrinke iz New Yorka in drugih delov ZDA:

Na Times Squaru sredi New Yorka je policija aretirala več ljudi, ker se del protestnikov ni strinjal z barikadami in so jih hoteli podpreti. Med prerivanjem je padel tudi policijski konj, vendar pa je večina protestnikov ostala mirna. Na Times Squaru je bilo sicer precej več drugih ljudi, med njimi številni turisti, ki so se znašli v navzkrižnem ognju med policijo, barikadami in protestniki. Policija in protestniki so na Times Squaru vztrajali pozno v noč in se pogajali o tem, kdaj lahko gredo skozi barikade.

Drugod po ZDA so protesti potekali mirno. V Pittsburghu se je zbralo okrog 2000 ljudi, v Orlandu 1500, v Los Angelesu okrog 5000, v Denverju 1000, v Detroitu nekaj sto. Protestnike v Bostonu je obiskal demokratski guverner Massachusettsa Deval Patrick, pridigar Al Sharpton pa je priredil pohod v Washingtonu v podporo zakonu o delovnih mestih predsednika Baracka Obame.

Policija pa je v Chicagu prostost odvzela 175 protestnikom, ki so poskušali šotoriti v mestnem parku, ki je bil čez noč zaprt. Protest je sicer privabil dva tisoč ljudi.

Preberite tudi: Kako so noč preživeli protestniki pred Ljubljansko borzo. Ob 4. uri jih je obiskal tudi fotograf 24ur.com Damjan Žibert. Poglejte, kaj je ujel v svoj objektiv.

Za razliko od Rima in New Yorka, kjer je bilo prisotno tudi nasilje, pa so ljudje v Madridu množično zavzeli ulice, pri tem pa ni bilo incidentov. Ljudje so v središču Madrida dihali skupaj. Zbralo se je več deset tisoč ljudi, ki opozarjajo na nasilje finančnega kapitala, brezposelnost, vse manjše plače, nepravično razdeljene davke in podobno.

Protestom so se pridružili tudi v Zagrebu, kjer se je na Trgu bana Josipa Jelačića zbralo okoli 5000 ljudi. Protestniki so izražali nezadovoljstvo s sistemom izkoriščanja ljudi in narave ter tesno povezanostjo med politiki in neoliberalnimi kapitalisti.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!