Kitajska obeležuje 20. obletnico študentskih protestov na pekinškem trgu Tiananmen. Študenti so takrat pozivali k večji demokratizaciji in protikorupcijskim ukrepom, po nekaj tednih protestov pa je v noči na 4. junij na trg odšla posredovat vojska.
V Pekingu ob obletnici zatrtja pokola niso bili predvideni nobeni dogodki, tradicionalno pa so se ga spomnili v Hongkongu, kjer se je na večerni slovesnosti prižiganja sveč v parku Victoria po navedbah organizatorjev zbralo okoli 150.000 ljudi, še 50.000 pa v njegovi okolici. Policija je sicer navedla, da se je zbralo 63.000 ljudi.
Zbrani so se z minuto molka spomnili žrtev in prisluhnili govorom več nekdanjih študentov, ki so sodelovali v protestih leta 1989. Nekateri udeleženci slovesnosti so nosili majice z napisom "Donald Tsang, ti me ne zastopaš". Tsang je vodja Hongkonga, minuli mesec pa je izjavil, da želi večina prebivalcev Hongkonga 4. junij 1989 pustiti za seboj.
Čeprav je Hongkong danes del Kitajske, so tam slovesnosti v spomin na pokol na Trgu nebeškega miru dovoljene, saj ima nekdanja britanska kolonija poseben status. Kljub temu pa hongkonške oblasti nekaterim študentskim vodjem niso dovolile vsopiti v mesto, kar je sprožilo trditve, da ima mestna vlada črno listo.
Ljudska osvobodilna vojska ubijala študente
Ena od udeleženk se spominja tega dne, ko je stala na ulici in čakala sina. "Mimo so prišli študenti v strganih oblačilih in z razmršenimi lasmi, ob tem pa kričali 'Ubijajo ljudi, streljalo na ljudi!'. Okrog petih zjutraj je mimo pripeljal avtomobil, na katerem je na leseni deski ležalo otroško truplo. Vedela sem, da je usoda mojega sina enaka."
Njen 17-letni sin je bil med stotinami drugih mladih, ki so tisti dan umrli. Ustrelili so jih vojaki Ljudske osvobodilne vojske na ulicah prestolnice. Število žrtev ocenjujejo na nekaj sto ali celo nekaj tisoč, natančnega števila ne ve nihče. Na Kitajskem je namreč kakršna koli debata o tem, kaj točno se je takrat dogajalo, prepovedana.
Seznama ubitih ni
Mednarodna skupnost ob tem dnevu poziva Kitajsko, naj razkrije, kaj se je zares zgodilo leta 1989.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je pozvala kitajske oblasti, naj objavijo imena ubitih in pogrešanih med protesti pred dvema desetletjema. "Kitajska, ki je ekonomsko izjemno napredovala in upravičeno postaja svetovna velesila, bi morala raziskati svojo temačno preteklost," je dejala Clintonova. "Pekinška vlada bi morala priskrbeti seznam ubitih, pridržanih in pogrešanih," zato da se nekaj naučimo, kot tudi za celjenje ran, je dodala.
Kitajska, kjer komunistična partija nikoli ni izpeljala preiskave glede dogodkov izpred 20 let, je že izrazila svoje veliko nezadovoljstvo z izjavami Clintonove. "Ameriška poteza neosnovano obtožuje kitajsko vlado," se je odzval predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qin Gang. Vlada je sicer tedanje proteste označila kot 'kontrarevolucionarno dejanje', ki ga je bilo treba zatreti.
Ostri ukrepi
V Pekingu vladajo zelo ostri varnostni ukrepi, policija med drugim tujim novinarjem preprečuje vstop na trg. Televizijske ekipe niso smele snemati niti današnjega dvigovanja zastave ob zori.
Veliko disidentom so pred današnjim dnem ukazali, naj zapustijo Peking, mnogim pa naj bi tudi odredili hišni pripor. Policisti poleg tega tudi stražijo vhode univerz, da ne bi prišlo do kakršnih koli spominskih slovesnosti ali celo izgredov.
Cenzura na spletu
Že pred dnevi je vlada blokirala dostop do številnih priljubljenih spletnih strani, kar je javnost dojela kot poskus nadzorovanja informacij glede dogodkov na Trgu nebeškega miru. Med njimi so bili Flickr, Hotmail, Twitter, poleg tega pa še vrsta domačih strani.
Slednje so se ob tem odločile, kot kaže, uprizoriti subtilni protest, saj so na stran, kjer izvemo, da dostop ni mogoč, sarkastično napisale, da je vzrok 'praznik' z imenom kitajski dan vzdrževanja spletnih strani. V tihem protestu naj bi se združilo več kot 300 kitajskih spletnih strani.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.