Spomin na dramo v Beslanu

Na današnji dan pred petimi leti se je na šoli v Beslanu v ruski republiki Severna Osetija dogajala drama s talci. Skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije je na prvi šolski dan 1. septembra 2004 v šoli zajela več kot 1100 ljudi. Med talci so bili otroci, njihovi svojci in učitelji.

Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji, vendar so bila pogajanja neuspešna, zato so ruske enote dva dni pozneje vdrle v poslopje. Vnel se je spopad, v katerem je bilo ubitih več kot 330 talcev, med njimi številni otroci.

Na ruševinah šole se je danes zbralo več deset preživelih in svojcev umrlih, ki so se z venci in sklenjenimi rokami spomnili krvavega dogodka, ki je pred petimi leti njihov svet obrnil na glavo. Ob tem so spomnili, da še vedno čakajo na pravično preiskavo tragedije, pritožili pa so se tudi, da se razmere na Severnem Kavkazu dnevno poslabšujejo.

"Pred petimi leti, po Beslanu, smo mislili, da se svet mora spremeniti. A leta kasneje vidimo, da se ni spremenilo nič. Še vedno nas je strah poslati otroke v šolo, saj se teroristična dejanja, ki so postala še grozovitejša, na Severnem Kavkazu dogajajo vsakodnevno," je izjavila ena izmed preživelih, Valentina Ostanij, ki so jo pred petimi leti teroristi skupaj s sinom in nečakom zadrževali v šoli.

Neskladno poročilo in izjave prič

Ruska parlamentarna komisija je decembra 2006 v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile leta 2006 ubile.

Omenjeno poročilo se sicer ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve, mnogi pa so tudi prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov. 89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, je zato julija 2007 na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo poti Rusiji.

Strokovnjaki so tragedijo v Beslanu dolgo opisovali kot politični šok, podoben terorističnim napadom 11. septembra 2001 v ZDA, in prelomnico v politiki Kremlja na Kavkazu. V luči porasta nasilja na severnem Kavkazu so opozorili, da se podobna katastrofa lahko zgodi tudi danes.

"Ponovitev grozljivih zločinov, podobnih Beslanu, je žal možna, saj smo v zadnjih mesecih videli nov porast terorističnih dejanj, ki jih varnostne sile niso mogle preprečiti," je dejal vodja vodilne in najstarejše ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Oleg Orlov.

"Nimamo zagotovil, da se Beslan ne bo ponovil. Zdaj vemo, da se takšna stvar lahko zgodi. Pred tem je bilo to nepredstavljivo," pa je ocenil vodja moskovskega inštituta za strateško ocenjevanje Aleksander Konovalov. Orlov je ob tem tudi opozoril, da so islamski skrajneži po tragediji v Beslanu izpopolnili taktike bojevanja, zaradi česar se je proti njim še težje boriti.