Tujina

'Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost'

Bruselj, 28. 06. 2012 16.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V Bruslju so se zbrali voditelji EU, ki določajo usodo evra in Unije. V središču je razdeljenost držav, pod velikim pritiskom pa se je znašla predvsem nemška kanclerka Merklova, ki še naprej nasprotuje nekaterim konkretnim ukrepom za reševanje krize.

Merklova postaja vedno bolj osamljena ...
Merklova postaja vedno bolj osamljena ... FOTO: Reuters

Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. Dogovorili so se, da bodo za takojšnje ukrepe za rast namenili okoli 120 milijard evrov, a dokončnega dogovora o paktu za rast in delovna mesta še ni, je po prvem delu zasedanja, ki se je močno zavleklo, povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Za spopad z dolžniško krizo v nekaterih članicah območja evra potrebujemo rešitve danes in jutri, je prepričan predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Prvi mož edine neposredne izvoljene institucije EU se sicer strinja s potrebo po dolgoročnih spremembah v območju evra, a te ne smejo služiti za izogibanje nujnim protikriznim ukrepom.

Najtežja vprašanja glede krize v evroobmočju pa očitno ostajajo za petkov vrh članic z skupno evropsko valuto. To je bilo razbrati tudi iz besed nemške kanclerke Angele Merkel ob prihodu na vrh. Povedala je, da bodo voditelji danes razpravljali predvsem o paktu za rast. Po njenih besedah gre za dober program za investicije v prihodnost in spodbujanje zaposlovanja. Nemška kanclerka upa, da bodo voditelji pakt potrdili še danes in ga tako kot drugo plat medalje dodali k medvladni pogodbi o fiskalnem paktu, ki zaostruje javnofinančno disciplino.

O drugih vprašanjih pa Merklova ni želela govoriti. Rekla je, da bo o tem govorila v petek, ko bo po koncu vrha EU tudi vrh evrskega območja. Ta bo nadaljeval že nocoj začeto razpravo o viziji dolgoročnega razvoja območja skupne valute in govoril o razmerah v članicah z evrom. Nemška kanclerka se je sicer znašla na nasprotnem bregu s Francijo ter zadolženima Španijo in Italijo. Ker še naprej nasprotuje nekaterim ukrepom, kot so denimo evroobveznice in skupno zadolževanje držav evroobmočja, države pritiskajo nanjo, naj si vendarle premisli, kar pa se bo po napovedih analitikov le stežka zgodilo. Zato tudi ni pričakovati čudežev ali pomiritve evropskih trgov.

Hollande za večjo integracijo Unije in več solidarnosti

Francoski predsednik v pogovoru s predsednikom evropskega parlamenta.
Francoski predsednik v pogovoru s predsednikom evropskega parlamenta. FOTO: Reuters

Tudi francoski predsednik Francois Hollande je sicer ob prihodu na zasedanje izpostavil pomen dogovora o paktu za rast, kar je bil tudi eden glavnih poudarkov v njegovi predvolilni kampanji in eden poglavitnih ciljev prvih tednov njegovega mandata. Dejal je, da si je želel pakt s konkretnimi ukrepi in številko glede zagotovljenih sredstev, ki ne bo le za okras. Vrh EU bo po njegovem mnenju koristi prinesel že, če bo potrdil pakt, a za razliko od Merklove se Hollande ni izognil drugim temam.

Predsednik Evropskega parlamenta Schulz je v nagovoru na zasedanju voditeljev EU spomnil, da je Evropski parlament kot "intelektualna avantgarda EU" že pred dvema letoma predlagal vrsto rešitev, ki so se šele zdaj našle na mizi voditeljev.

Med rešitvami je omenil bančno unijo, evropski sklad za odkup dolga, povečanje kapitala Evropske investicijske banke, preusmeritev neporabljenih evropskih sredstev na ukrepe za rast, projektne obveznice, davek na finančne transakcije in spremembe zasnove stalnega mehanizma za stabilnost evra, zato da bo ta bolj učinkovit.

Vprašal se je, zakaj so članice EU oziroma njihovi voditelji potrebovali toliko časa, da so začeli resno razpravljati o teh predlogih in ob tem povzročili veliko škodo državljanom EU. "A bolje pozno kot nikoli," je dodal.

Povedal je, da si bo prizadeval za kratkoročne ukrepe v podporo državam, ki so pod velikim pritiskom trgov, čeprav so že sprejele številne ukrepe na področju reform in sanacije javnih financ. Gre predvsem za Španijo in Italijo, ki se zadolžujeta vse dražje. Hollande si bo prizadeval za okvir solidarnosti v Evropi. Treba je okrepiti politično, fiskalno, gospodarsko, socialno in politično unijo. A ob bok tesnejši integraciji postavlja večjo solidarnost znotraj Unije.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob začetku zasedanja zatrdil, da si državljani od voditeljev želijo jasno sporočilo o tem, kako naprej. Zatrdil je, da Evropa potrebuje takojšnje ukrepe za rast in delovna mesta, za okrepitev zaupanja v območje evra pa so potrebni tako kratkoročni kot dolgoročni ukrepi. Za kratkoročne ukrepe si razumljivo prizadevata predvsem italijanski in španski premier Mario Monti in Mariano Rajoy. Njuna želja je, da bi bodisi Evropska centralna banka ob pomoči mehanizmov za stabilnost evra začela znova odkupovati državne obveznice ranljivih članic območja evra bodisi pa bi to začel početi kar začasni mehanizem za stabilnost evra ali njegov naslednik, stalni mehanizem za zaščito evra.

'Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost'

Sestanka se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki pravi, da potrebujemo več solidarnosti, a ne solidarnosti proti reformam in zavezam članic zadnjih let.
Sestanka se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki pravi, da potrebujemo več solidarnosti, a ne solidarnosti proti reformam in zavezam članic zadnjih let. FOTO: Reuters

Finančni trgi bodo od tokratnega vrha EU dobili nekaj takojšnjih odgovorov in nekaj obljub, a verjetno ne bodo zadovoljni, kot niso nikoli po evropskih vrhih, pa je ob prihodu na zasedanje povedal slovenski premier Janez Janša. Ob tem je poudaril, da ne samo trgi, temveč vsi skupaj potrebujemo tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe. Pri dolgoročnih ukrepih je po njegovih besedah zelo pomembno, da se izdela načrt o tem, kaj se bo zgodilo jutri in pojutrišnjem in kaj drugo leto. Ta načrt po njegovih navedbah nastaja.

Seveda pa so potrebni tudi kratkoročni ukrepi, da bodo države, ki se zdaj predrago zadolžujejo, preživele, dokler srednje- in dolgoročni ukrepi ne primejo, je poudaril premier. Janša do konca leta napoveduje uskladitev glede nadaljnje integracije na področju fiskalne in bančne unije.

V okviru bančne unije Slovenija po njegovih besedah "odločno podpira bolj centralizirano in enotno regulacijo oziroma nadzor nad finančnimi institucijami v EU". Prav pomanjkanje nadzora in pravil je namreč po Janševih navedbah delni razlog za krizo v bančnem sektorju v številnih državah v Evropi. Vse to pa po njegovih besedah vodi tudi v poglabljanje politične unije, kar terja nadaljnje prenašanje nacionalne suverenosti na evropsko raven.

"Tako se Evropa pač gradi naprej. Gre preprosto za proces, ki teče že 50 let in to ni nič novega, gre za postopen prenos suverenosti, saj se vedno išče najmanjši skupni imenovalec," je dodal. Ob tem je premier še poudaril, da potrebujemo več solidarnosti, a solidarnost ne more biti proti reformam in zavezam, ki so jih dale članice Unije v zadnjih letih. "Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost," je še izpostavil Janša.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pkorosec
28. 06. 2012 22.58
+6
tole evropsko preseravanje birokratov o reševanju evra je tako, kot če bi se zbrali piromančki in diskutirali o požarni varnosti. Res jim lahko zaupamo, da bodo našli rešitev.
Nimivseeno
28. 06. 2012 21.52
+7
Solidarnost je v tem, da ko bodo banke insolventne ali na robu propada, bomo porabili denar raje (davkoplačevalski denar), da bomo zaščitili privatno lastnino finančne elite. Oni so preveliki, da bi lahko propadli. \"Mi smo popolnoma odvisni od centralnih bank. Nekdo si je moral izposoditi vsak dolar, ki ga imamo v prometu, gotovino ali kredit. Če banke ustvarijo dovolj denarja smo finančno uspešni, če ne, bomo stradali. Smo popolnoma brez stalnega monetarnega sistema .... To je najbolj pomembna tema katero lahko raziskuje in reflektira inteligentna oseba. To je tako pomembno, da lahko naša sedanja civilizacija propade, če to ne postane splošno znano in se napake ne odpravijo zelo kmalu. \"Robert H. Hamphill, Atlanta Federal Reserve Bank \"Ko ti ali jaz napiševa ček, mora biti na računu nek denar, da ga krije. Ko pa Federal Reserve Bank (FED) napiše ček, ni nobenega depozita, na katerem sloni ta ček. Ko FED napiše ček enostavno ustvari denar.\" - Boston Federal Reserve \"Daj mi nadzor nad denarjem v državi in vseeno mi je kdo piše njene zakone.\" - Mayer Amschel Bauer Rothschild Bančnik: David Rockefeller 23 september 1994 \"Sedanje okno možnosti, v katerem bi lahko zgradili resnično miren in soodvisnen svet, ne bo odprt za dolgo - Smo na robu globalne transformacije. Vse, kar potrebujemo je prava večja kriza in narodi bojo sprejeli novi svetovni red. \" \"Nekateri ljudje mislijo, da so Federal Reserve Bank vladna institucija Združene države. Niso državna institucija. So zasebi monopol, ki prežijo na ljudi iz Združenih držav Amerike v korist zase in za svoje tuje goljufe \"- kongres Record 12595-12603 - Louis T. McFadden, predsednik odbora za bančni in Valuta (12 let), 10. junij , 1932 \"Banke posojajo z ustvarjanjem kreditov. Ustvarjajo plačilna sredstva iz nič\" Ralph Hawtrey, sekretar britanske zakladnice
KisloZelje333
28. 06. 2012 21.36
+4
vtipkajte ujetsi in si poglejte od chrisa thomasa človeški načrt, sploh za vse \"razsvetljence\", ki mislite da je na svetu vse lepo in prav in da so vatikan, bilderbergi in podobne reči le teorije zarote. Vi dragi moji mediji, pa bi tudi lahko začeli poročat resnico, kar preberite si tisti članek, zdi se mi mogoče, da bo po novem letu že vsak zemljan vedel, kaj vse so nam prikrivali in kako so manipulirali z nami, višja zavest ljudje, zato ne bi bilo nič narobe, če se sedaj spremenite in začnete delovati v prid ljudstva in ne prid elite, drugače pa upam da vas bo pravica dosegla že drugo leto in boste tole svojo propagandno trobilo lepo zaprli pa bo mir. Lp
Mr.JanHara
28. 06. 2012 19.30
+4
Frau Merkel, Kdaj mi boste plačali materialno vojno škodo, ki je bila popisana s strani uradne zvezne komisije davnega decembra 1945 in pod nadzorom zavezniških sil?
upornik_007
28. 06. 2012 19.01
+9
ukinimo denar pa bo solidarnost
tony_abcde@yahoo.com
28. 06. 2012 18.06
+23
Je solidarnost to, da je povprečna slovenska pokojnina cca 550 EUR v Grčiji je pa bila 1.500 EUR ? Je solidarnoast to, da je Ciper davčna oaza, ki ni sposobna svoje javne finance futrat in potrebuje denar od nas, ki plačujemo višji davek? EU in EUR še max 2 leti agonije potem pa se zaključi ta politični projekt.
TvojaMamica
28. 06. 2012 17.32
+14
Lahko bi ta JJ iz solidarnosti ODSTOPIL. Tip nima za burek!