Breivik trdi, da je 77 ljudi ubil iz dobrote, zato zahteva, da ga oprostijo

"Izvedel sem najbolj sofisticiran in spektakularen politični napad po drugi svetovni vojni v Evropi," je začel z razlago različice resnice. "Označiti me za zlobnega je enako kot za zlobne označiti ameriške vojaške voditelje, ki so odredili, da na Japonsko vržejo atomski bombi," je še povedal Breivik, ki si je že v zaporu pripravil polurni govor.

Kot je povedal, najstniki na otoku Utoya niso bili nedolžni otroci, temveč je šlo za aktiviste, ki promovirajo multikulturalizem. "Mladina v laburistični stranki je naivna in indoktrinirana. To niso bili nedolžni otroci, temveč politični aktivisti," je na okrožnem sodišču v Oslu še poudaril Breivik, medtem ko so pretreseni preživeli in svojci ubitih ob teh besedah le zmajevali z glavo ter čakali, da zaključi svoj nastop.

A se je, čeprav ga je sodišče pozvalo, naj bo kratek, odločil, da bo svoje razloge za ubijanje pojasnil do zadnje podrobnosti.

Zatrdil je, da je deloval iz dobrote in ne iz hudobije, da bi preprečil državljansko vojno. "Da, vse to bi naredil še enkrat," je izjavil in dodal, da bi bila zanj največja čast dosmrtni zapor ali če bi umrl za svoje ljudi.

Kot je še opozoril, je stoodstotno prepričan, da bi v Evropi lahko prišlo do državljanske vojne med nacionalisti in internacionalisti. "Napadi 22. julija so bili preventivni, zato ne morem priznati kazenske odgovornosti," je še izjavil Breivik.

Napadi naj bi bili preventivni zato, ker je žel ubraniti etničnost Norvežanov in se izogniti evropski kulturni vojni z muslimani. Zanj je Oslo multikulturni pekel, kristjani pa so po njegovih besedah danes preganjana manjšina.

Jokal je za umirajočo državo

Ko je na vrsto za vprašanja prišlo tožilstvo, je tožilko Ingo Bejer Engh zanimalo, zakaj je na prvi obravnavi jokal med predvajanjem 12-minutnega filma, ki ga je na spletu objavil na dan napadov. Povedal je, da zato, ker je mislil na svojo državo, ki umira.

Na sodišču je sicer tudi izjavil, da je sam povezan še z dvema celicama, ki ju sestavlja po en član. Že pred tem je sicer zatrjeval, da je član organizacije Vitezi templjarjev, za katero pa je tožilstvo v ponedeljek izjavilo, da ne verjame v njen obstoj.

Vendar Breivik vztraja, da drži vse, kar je doslej izjavil o tej organizaciji, edino njen opis naj bi nekoliko olepšal. Poudaril je, da skupino sestavlja nekaj posameznikov po Evropi.

Menil je še, da bi se morali skrajni nacionalisti v Evropi učiti od mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ki jo je označil za najuspešnejšo skrajno organizacijo. Ob tem pa dodal, da je bil upor skrajnih nacionalistov v Evropi doslej patetičen.

Breivik, ki ga je tožilstvo formalno obtožilo terorizma in načrtovanega umora, bo imel za pričanje čas vse do 23. aprila.

Po pričanju Breivika bo sodišče prisluhnilo pričanjem očividcev in dveh sodnih izvedencev o eksploziji 950 kilogramov težke, doma izdelane bombe, ki jo je razneslo v Oslu, ter preživelih streljanja na otoku Utoya.

Sodnik porotnik na Facebooku zahteval smrtno kazen za Breivika

Breivik je sodišče sicer tudi drugi dan sojenja pozdravil z desničarskim pozdravom, že na začetku obravnave pa se je zgodil manjši zaplet. Po včerajšnji obravnavi je namreč neki bloger razkril, da je eden od treh sodnikov porotnikov dan po pokolu na svojem Facebook profilu napisal: "Smrtna kazen je edini pravični izhod v tem primeru." Tako tožilstvo kot obramba sta se danes strinjala, da je treba porotnika Thomasa Indreboeja izločiti. S predlogom se je strinjala tudi glavna sodnica Wenche Elisabeth Arntzen in dodala, da bo porotnika nemudoma zamenjal rezervni porotnik, ki je že včeraj spremljal obravnavo.

Breivik je sicer že prvi dan sojenja priznal poboj, a zavrnil kazensko odgovornost. Poudaril je, da ne priznava norveških sodišč, ker so jim mandat podelile politične stranke, ki zagovarjajo multikulturnost.

Breivik tudi ni pokazal čustev, ko je tožilstvo predvajalo tonski posnetek, v katerem žrtev policijo roti za pomoč, in ki je pretresel dvorano. Je pa jokal, ko so predvajali 12-minutni film, ki ga je Breivik objavil na dan napadov in v katerem govori o svojih namenih ter razlogih.

Psihiatri si zaenkrat niso edini, ali je bil v času dejanja prišteven ali ne, vsi pa te dni budno spremljajo njegovo vedenje na sodišču. Če bo sodišče razsodilo, da je neprišteven, bo moral na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, v nasprotnem primeru pa mu grozi ječa. Najdaljša kazen, ki mu grozi, je 21 let zapora, vendar je mogoče, da mu kazen podaljšajo in ga tako zadržijo za rešetkami do konca njegovega življenja.

Za sojenje je predvidenih deset tednov, sodbo pa naj bi sodišče izreklo še pred prvo obletnico napadov.