Velika Britanija in Češka zavrnili podpis pogodbe o fiskalnem paktu

Voditelji članic Evropske unije so dosegli dogovor o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, ki jo bo podpisalo 25 članic Unije – vse razen Velike Britanije in Češke. "25 članic bo podpisalo fiskalno pogodbo," je po Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Temelj pogodbe je zlato ali fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenic "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za zdaj še ni znano, kakšen je natančno dogovor glede vprašanj, ki so bila odprta v končnici pogajanj, na primer glede udeležbe članic brez evra na vrhovih evroobmočja, pri čemer je vztrajala predvsem Poljska, ali glede vloge Sodišča EU.

Veliko pozornosti posvečeno mladim in zaposlovanju

Vrh EU je sprejel izjavo o ukrepih za krepitev gospodarske rasti in dvig zaposlenosti, še posebej med mladimi. Smernice za ukrepe za spodbujanje rasti in strukturne reforme naj bi sicer voditelji natančneje določili na marčnem vrhu EU, današnja izjava pa se osredotoča na tri prednostna področja – spodbujanje zaposlovanja, predvsem med mladimi, dokončanje notranjega trga in izboljšanje financiranja gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij.

Na področju zaposlovanja tako voditelji na primer pozivajo h konkretnim ukrepom za odpravo nesorazmerij na trgu dela. Ti bi morali iti v smeri reform trgov dela in prilagoditvi stroškov dela glede na raven produktivnosti. Voditelji poudarjajo, da so ti ukrepi predvsem v domeni posameznih članic, ki morajo razviti svoje specifične rešitve na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.

Vsaka članica bo morala tovrstne ukrepe opredeliti v svojih nacionalnih reformnih programih, ki jih redno pošilja v Bruselj, in sicer v posebnih nacionalnih načrtih za zaposlovanje. Nadzor nad uresničevanjem teh nacionalnih zavez naj bi se opravljal znotraj t. i evropskega semestra, v okviru katerega Evropska komisija in Svet EU bdita nad izvajanjem fiskalnih in reformnih zavez držav.

Med nujnimi takojšnjimi ukrepi voditelji omenjajo prizadevanja za izboljšanje ponudbe delovne sile in zmanjšanja brezposelnosti mladih. Gre za spodbujanje čim hitrejšega prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela. Ambiciozen cilj, ki ga omenjajo voditelji, je, da bi morali mladi v roku štirih mesecev po koncu šolanja dobiti kakovostno ponudbo bodisi za zaposlitev bodisi za nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali delovno prakso.

Osmim članicam EU, ki imajo največje težave na področju brezposelnosti mladih (Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska) naj bi EU pomagala pri preusmerjanju evropskih sredstev v projekte za podporo prehodu mladim na trg dela ali v nadaljnje usposabljanje. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je omenjal posebne ekipe za ukrepanje.

Vrh EU potrdil spremembe stalnega sklada za zaščito evra

Voditelji so potrdili spremenjeno pogodbo o stalnem skladu za zaščito evra (ESM), ki bo predvidoma podpisana februarja. Ena od ključnih sprememb je, da bo sklad vzpostavljen leto prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer julija letos. Za zdaj je načrtovano, da bo razpolagal s 500 milijardami evrov.

Poleg ESM bo nekaj časa vzporedno deloval tudi začasni sklad za stabilnost evra (EFSF), in sicer dokler ne konča obstoječih programov pomoči Portugalski in Irski, a po dosedanjem dogovoru njuna skupna posojilna zmožnost ne sme preseči 500 milijard evrov.

Preučitev za zdaj predvidenih sredstev stalnega sklada je predvidena marca. Omenja se možnost, da bi se sklad okrepil z neizkoriščenimi sredstvi iz EFSF na 750 milijard evrov. Na to naj bi bila po potrditvi fiskalne pogodbe pripravljena tudi Nemčija.

Pogodba o ESM bo začela veljati, ko jo bodo ratificirale države, ki predstavljajo 90 odstotkov kapitala. Odločitve glede sprožitve mehanizma bodo po novem v izjemnih primerih sprejete s 85-odstotno večino in ne več s soglasjem.