Junija lani so sile samooklicane Islamske države zavzele drugo največje iraško mesto Mosul in v vojaških vozilih paradirale po ulicah. A njihovi dnevi so šteti, pravijo iraške oblasti. Kot so sporočili, se namreč pripravljajo na operacijo, v kateri nameravajo mesto pridobiti nazaj v svoje roke. Kot poročajo tuji mediji, naj bi sile združili iraška in kurdska vojska, operacijo pa nameravajo izvesti že aprila ali maja.
Kot sporočajo iraške oblasti, bo sodelovalo 12 iraških brigad s skupno od 20.000 do 25.000 mož. Intenzivne priprave petih vodilnih brigad so v zaključni fazi, pravijo. Ti možje naj bi bili glavno vodilo napada, mnogi od njih pa so bili udeleženi v posebnem urjenju pod vodstvom ameriških vojnih strokovnjakov. Zbrana je tudi posebna enota, ki jo tvorijo predvsem pripadniki Mosulske policije. Ta skupina naj bi po pregonu skrajnežev IS znova vzpostavila oblast v mestu.
Ni običajno, da vojska izda tovrstne informacije, a po mnenju pristojnih ima lahko takšno dejanje v določenih primerih velik vpliv na sovražnika. Ne skrivajo niti tega, da bodo v kratkem pričeli izvajati zračne napade, s katerimi naj bi omejili dobavljanje orožja in vojakov v mesto ali iz mesta.
Ameriška vojska bo Iračanom nudila tako pomoč iz zraka, kot tudi urjenje in varnostno obveščevalne podatke.
Med tem iz Katarja poročajo, da so pripravljeni nuditi prostor in infrastrukturo sirijskim upornikom, ki se želijo vrniti v Sirijo in se boriti zoper pripadnikom IS. Podobni kampi so tudi v Turčiji, Jordanu, kmalu pa bodo urjenja pričeli tudi v Savdski Arabiji.
Obama: Nismo v vojni z islamom, pač pa z ekstremisti
Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek v Washingtonu ob zaključku tridnevnega vrha o soočenju z nasilnim ekstremizmom ponovno zatrdil, da ZDA niso v vojni z islamom, predstavnike 65 držav pa pozval, naj sprejmejo ukrepe proti radikalizaciji razočarane mladine.
Čeprav so se organizatorji vrha izogibali poudarjanju, da je največji problem islamski ekstremizem, je Obama v svojem govoru poudaril, da gre za boj z nasilno ideologijo organizacij, kot so Islamska država v Iraku in Siriji, Al Kaida, Boko Haram in Al Šababa, ki se vse sklicujejo na islam.
Obama je dejal, da govorijo o nasilnem ekstremizmu brez pridevnika islam, ker teroristom, ki zlorabljajo vero za nasilje, nočejo dati tovrstne legitimnosti.
Tako kot podpredsednik ZDA Joseph Biden prva dva dneva vrha se je tudi Obama zavzel za boljšo integracijo manjšin, vključno z muslimansko, v širšo družbo. Dejal je, da imajo ZDA prednost pred Evropo z daljšo tradicijo integracije in zato tudi ni takšnih terorističnih napadov, kot se dogajajo v Španiji, Franciji, Belgiji, na Danskem in drugje.
Obama je udeležence vrha, predvsem tiste iz muslimanskih držav, pozval, naj svojim prebivalcem zagotovijo več gospodarskih priložnosti in večjo stopnjo človekovih pravic, da mladi ne bodo iskali alternative v zatekanju k terorizmu. Muslimani v ZDA cvetijo in to je tisto, česar teroristi nočejo, da svet izve, je dejal Obama.
Podobno je govoril tudi državni sekretar ZDA John Kerry, ki je poudaril, da se proti nasilnim ideologijam ni mogoče boriti le z orožjem. Vendar pa je dejstvo, da imajo ZDA le okrog 1,3 milijona muslimanov, Francija pa na primer pet milijonov in Velika Britanija 2,7 milijona. Tudi v ZDA se vsi muslimani ne počutijo povsod enako dobrodošli.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.