Bolivija bo preučila Snowdnovo prošnjo in je načeloma pripravljena pomagati

Nekdanji sodelavec ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edward Snowden, ki je zaprosil za azil v Rusiji, si je očitno premislil. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč včeraj dejal, da Snowden lahko ostane v Rusiji, a le če preneha objavljati sporne informacije o nadzoru. To pa očitno za Snowdna ni sprejemljivo, saj je prošnjo za azil umaknil. 

Snowden, ki je brez potnega lista, ZDA so mu ga namreč preklicale, je še vedno na letališču Šeremetjevo v Moskvi. Po poročanju agencije Reuters je zaprosil za azil v 15 državah. Po podatkih WikiLeaksa pa je zaprosil za azil 21 držav. Tako naj bi prošnje za azil naslovil na Avstrijo, Brazilijo, Kitajsko, Kubo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Indijo, Italijo, Irsko, Nizozemsko, Nikaragvo, Norveško, Poljsko, Rusijo, Španijo, Švico, Venezuelo, Ekvador in Islandijo. Slovenije ni na seznamu teh držav. Kot je dejal venezuelski predsednik Nicolas Maduro, prošnje za azil v Venezueli še niso prejeli. "Zasluži si zaščito. Za azil še ni zaprosil. Ko bo, mu bomo posredovali naš odgovor," je dejal Maduro.

Številne prošnje za azil

Avstrija je potrdila, da so v ponedeljek popoldne prejeli njegovo prošnjo za azil, a ta ne ustreza formalnim kriterijem. Prošnjo bi namreč v skladu z veljavno zakonodajo moral vložiti neposredno v Avstriji. Če bi prišel v državo, ga ne bi izgnali, saj zanj ne obstaja mednarodni zaporni nalog, je še pojasnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner.

Podobno obrazložitev so podali tudi na Norveškem, kjer so prav tako prejeli njegovo prošnjo za azil. Ker je bila ta poslana prek faksa, jo morajo glede na pravila zavrniti, so pojasnili na norveškem zunanjem ministrstvu. Tudi na Norveškem namreč zakonodaja predvideva, da je treba prošnjo za azil vložiti v državi, faks pa je prispel na veleposlaništvo v Moskvi. Tudi Finska in Islandija sta v odzivu sporočili, da bi moral biti Snowden ob vložitvi prošnje na ozemlju teh držav.

Njegove prošnje zaradi istih razlogov na Poljskem sploh ne bodo obravnavali. Kot je poleg tega dejal tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Marcin Bosacki, nima Poljska nobenega interesa, da Snowdnu odobri azil. Je pa zunanji minister Radoslaw Sikorski napovedal, da bodo od ZDA zahtevali pojasnilo glede obtožb, da naj bi NSA vohunil tudi za institucijami Evropske unije.

Indija je sporočila, da ne vidi razloga, zakaj bi Snowdnu podelila politični azil. "Indijsko veleposlaništvo v Moskvi je 30. junija od Edwarda Snowdna prejelo zahtevo za azil. Po temeljitem pregledu pa smo se odločili, da ne vidimo nikakršnega razloga, da bi sprejeli njegovo prošnjo," je dejal predstavnik indijskega zunanjega ministrstva.

Enako se je odločila tudi Brazilija, ki pa je sporočila, da na prošnjo sploh ne bo odgovorila. Je pa Bolivija sporočila, da bo preučila njegovo prošnjo. "Če je bila prošnja vložena, bomo seveda pripravljeni preučiti zadevo. Bolivija se trudi zaščititi ožigosane, pa če gre za vohunstvo ali nadzor. V vsakem primeru smo pripravljeni pomagati," je za rusko televizijo RT povedal bolivijski predsednik Evo Morales.

Že ob prihodu v Rusijo je sicer Snowden zaprosil za azil v Ekvadorju, a kot je v pogovoru za časnik The Guardian dejal ekvadorski predsednik Rafael Correa, mu ne želijo pomagati pri begu in o prošnji še ne odločajo. Snowden mora najprej prispeti v Ekvador, je dejal in dodal, da je zdaj na potezi Rusija. Od nje je odvisno, ali mu bo izdala potni list.

Kot je še dejal, njegova vlada Snowdnu z izdajo začasnega potnega lista ni želela pomagati pri begu iz Hongkonga. "To je bila napaka na naši strani," je dejal.

'Če bi se poročila o prisluškovanju izkazala za pravilna, bi bilo to zelo moteče'

Sicer pa so o ameriškem vohunjenju za evropskimi zavezniki  govorili tudi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Zasedanja sta se udeležila celo predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki sta poročila o ameriškem nadzoru komunikacij v evropskih institucijah označila za skrb vzbujajoča.

"Od svojih zaveznic želimo transparentnost in jasnost in to pričakujemo tudi od ameriških partnerjev," je dejal Barroso. Tako on kot Van Rompuy sta zagotovila, da je EU pri ZDA nemudoma zaprosila za celovito pojasnilo poročil o prisluškovanju.

Kot je dejal Barroso, je visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton o tem tudi osebno govorila z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. "Če bi se ta poročila izkazala za pravilna, bi bilo to zelo moteče in daljnosežno," je še menil Barroso.

Evropski parlament bo o aferi razpravljali v sredo, v četrtek pa naj bi poslanci, ki so se že minuli konec tedna ogorčeno odzivali na poročila, sprejeli ustrezno resolucijo.

Snowden kritiziral Obamo

Snowden je v ponedeljek kritiziral ameriškega predsednika Baracka Obamo in njegovo administracijo zaradi pritiskov na države, da zavrnejo Snowdnovo prošnjo za azil.

"Obama je v četrtek sporočil, da ne bo diplomatskih kupčij glede mene. Čeprav je obljubil, da tega ne bo počel, je ukazal svojemu podpredsedniku, naj pritisne na voditelje držav, pri katerih sem zaprosil za zaščito, da zavrnejo prošnjo za azil," je preko organizacije WikiLeaks, ki mu pomaga med begom pred ZDA, sporočil Snowden.

Podpredsednik ZDA Joseph Biden je konec tedna pritiskal na Ekvador in zahteval, naj Snowdnu zavrne prošnjo za azil. Ekvadorski predsednik Correa je potrdil pogovore z Bidnom. Snowden je poslal tudi pismo Correi in mu zagotovil, da ostaja svoboden in sposoben objavljanja dodatnih informacij o programih nadzora ZDA.

Snowden je zavajanje Obame označil za krivično, kot je krivična tudi nezakonita kazen izgona zanj. "To so stara, slaba orodja politične agresije, katerih namen ni prestrašiti mene, ampak tiste, ki bodo prišli za menoj," je sporočil Snowden in dodal, da se Obamova administracija ne boji "žvižgačev", kot je on, ampak se boji informirane javnosti.