Smrtna obsodba še velja

Verski odlok (fatva), s katerim so iranske oblasti leta 1989 na smrt obsodile indijskega pisatelja Salmana Rushdija, še vedno velja, je izjavil iranski verski dostojanstvenik Ahmad Hatami. Dodal je, da bo tako ostalo kljub viteškemu
nazivu, ki ga je Rushdieju pred tednom dni podelila britanska kraljica Elizabeta II. "Ta nagrada pomeni, da Velika Britanija jasno nasprotuje okoli 1,5 milijarde muslimanom po svetu," je poudaril Hatami.

"Ta oseba (Rushdie) ni bila nikoli dober pisatelj in je dobila nagrado le zato, ker je žalila preroka Mohameda," je menil Hatami, ki velja za verskega gorečneža in zaveznika iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. "Stara in izžeta vlada Velike Britanije mora vedeti, da je obdobje njihovega imperija končano in da so podložniki ZDA," je še poudaril.

Iransko zunanje ministrstvo je zaradi viteškega naziva Rushdiju že v sredo na zagovor poklicalo britanskega veleposlanika v Teheranu Geoffreyja Adamsa. Na ministrstvu so britanskemu veleposlaniku povedali, da je odločitev britanske kraljice izzivalno dejanje, ki je med muslimani povzročilo jezo in oster odziv. Veleposlanik je na očitke odvrnil, da je bil Rushdie nagrajen za svoje literarno delo, zato se nagrade ne sme imeti za žalitev islama.

Iranski parlament je sprejel tudi izjavo, v kateri so obsodili podelitev častnega naziva Rushdieju. Potezo kraljice Elizabete II. je že v torek napadel podpredsednik iranskega parlamenta Mohamed Reza Bahonar, ki je njeno odločitev označil za "nespametno", in dejal, da "živi v iluziji, da je Velika Britanija še vedno supersila iz 19. stoletja".

Britanski državljan indijskega porekla Salman Rushdie je postal tarča iranskih oblasti zaradi knjige Satanski stihi, v kateri je domnevno očrnil islam. Knjiga je postavljena v sodobno Anglijo ter prikazuje bitko med dobrim in zlom, zaradi dela pa je utemeljitelj iranske islamske revolucije, ajatola Homeini je 14. februarja 1989 izdal fatvo, s katero so iranske oblasti Rushdija obsodile na smrt.