Kot je dejala v govoru v Washingtonu, začarani krog šibke rasti in šibkih bilanc postaja vse močnejši, med drugim tudi na račun politične neodločnosti in neučinkovitosti. Vse to povzroča krizo zaupanja in zadržuje povpraševanje, investicije ter ustvarjanje delovnih mest. Posledično lahko razvite države znova zdrsnejo v recesijo, namesto da bi rasle.
Sedanja svetovna rast se upočasnjuje zaradi anemičnega in neenakomernega okrevanja. Ekonomsko pregrevanje je na svetovnem trgu tako spremljala rast inflacije, porast kreditiranja in posledično vse večje zadolževanje. Če bodo gospodarstva zadolženih razvitih držav dejansko znova zdrsnila v recesijo, pa bo to po njenih besedah močno prizadelo države v razvoju. Lagardova je prepričana, da obstaja pot k trajnemu okrevanju, čeravno je ta vse bolj ozka, ter poziva k skupnemu ukrepanju, kar pa zahteva močno politično voljo po vsem svetu.
Ali grozi kolaps celotnega evroobmočja?
Da je treba odločneje ukrepati in da je največja težava v Evropi kriza kratkoročnega bančništva ter kriza v kreditnem sektorju, je poudaril tudi drugi mož Mednarodnega denarnega sklada in viceguverner kitajske centralne banke Zhu Min.
Kot ključni dejavnik rešitve vidi v poenotenju monetarne politike in sprejem radikalnih ukrepov med voditelji evroobmočja. "Tudi če uidemo katastrofi, je nekaj gotovo: pritisk, da se zmanjšajo primanjkljaji, bo evroobmočje pognal v še večjo recesijo, kar bo imelo nepričakovane politične posledice," je v komentarju zapisal Soros.
Po njegovih besedah se bodo morali vodilni politiki pripraviti na scenarij, po katerem je možno, da Grčija, Portugalska in morda celo Irska bankrotirajo in zapustijo območje evra. Da je bankrot Grčije domala neizogiben in vprašanje časa, se po njegovih besedah že danes zaveda mnogo politikov in ekonomistov.
V primeru uresničenja teh najbolj zloveščih napovedi je po Sorosovem mnenju nujno, da se v ranljivih državah zaščitijo bančni depoziti in prepreči beg iz bank. Kljub vsemu je treba ohraniti nekatere ključne banke v bankrotiranih državah. Evropski finančni sistem je treba dokapitalizirati in ga postaviti pod skupen evropski nadzor, svetuje Soros. Rešitev bo nedvomno draga, a Soros ne vidi nobene druge, cenejše alternative za premostitev novega vala krize.
Da se Grčija ne bo izvila iz krempljev recesije, je v parlamentu danes potrdil tudi grški finančni minister Evangelos Venizelos in tako popravil prvotno oceno, da bo zadolžena država po štirih letih še letos priplezala na zeleno vejo. Po njegovem mnenju je glavni razlog za še vedno ogromen gospodarski deficit mogoče potrebno pripisati predvidenim varčevalnim ukrepom, ki bodo še dodatno zavrli gospodarsko rast.
Ob tem je poudaril, da se je Grčija zavezala k uresničitvi zahtev Evropske unije, zaradi česar je ključni cilj države zmanjšanje primanjkljaja na 7,6 odstotka BDP. Glavni problem Grčije je še vedno izmikanje plačilu davkov, zato je grška vlada napovedala uvedbo nepremičninskega davka, s katerim namerava nadoknaditi izpad proračunskih prihodkov. V Grčiji je le 160 tisoč državljanov, ki so prijavili prihodke nad 50 tisoč evrov in le 25 tisoč s prihodki nad 100 tisoč evrov, to pa po Venizelosovem mnenju ne odseva realne situacije v državi.
Povezava med krizo evroobmočja in bančno krizo je tesno prepleten in ga ni mogoče ločiti. Zaradi propada bank, so grškemu zgledu sledili Irci. Grčija je morala za pomoč zaprositi, ker ni zmogla krotiti vse večjega deficita, če pa v vodo pade tudi ta scenarij rešitve, lahko zaradi zadolženosti dokončno potonejo grške banke in pokojninski sistem. Država jim pri tem ne bo mogla pomagati, saj je že sedaj brez lastnih sredstev. Dve francoski banki (SocGen in Credit Agricole) in ena nemška banka (Commerzbank) so zaradi grškega dolga na robu propada. Prav tako tudi belgijska Dexia, kot hišica iz kart pa se lahko kaj hitro začne rušiti celoten evropski monetarni sistem.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.