FOTO in VIDEO: Čustvena prisega nove hrvaške predsednice

Kolinda Grabar Kitarović je nekaj minut po 12. uri slovesno prisegla kot prva hrvaška predsednica. Pred predsednico hrvaškega ustavnega sodišča Jasno Omejec je obljubila častno, zavestno in odgovorno vodenje države v dobro hrvaškega naroda in vseh hrvaških državljanov ter se obvezala k zvestobi hrvaški ustavi in zakonom.

Prisego je s solzami v očeh sklenila z besedami "naj mi Bog pomaga" ter besedilo slovesne prisege tudi podpisala na mizi, na kateri je to storil tudi prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Zatem je prejela predsedniško lento. Prisegi so sledili častni streli iz topov s hriba Tuškanac, ki je v neposredni bližini prizorišča. Sledil je nagovor, v katerem je naznanila smernice svoje politike.

'Bom predsednica vseh ljudi, bom vaš glas'

"Bom predsednica vseh ljudi. Bom vaš glas, bom vaša predsednica. Ena od vas sem. Zahtevali bomo boljše življenje v prihodnosti, ne bomo se ozirali v preteklost. Ni prostora in ne časa za delitve, čas je, da se zazremo v prihodnost," je povedala. Izpostavila je potrebo po novi hrvaški enotnosti, s katero naj bi premagali gospodarsko krizo in naredili Hrvaško bogato, "ker ni enega samega razloga, da ne bi bila".

Posebno čast je izkazala hrvaškim veteranom in predsedniku Tuđmanu. Čeprav je povedala, da je treba preseči ideološke zgodovinske delitve in se usmeriti v prihodnost, je z zahvalo predhodnikoma Stipetu Mesiću in Ivu Josipoviću sprožila žvižge in neodobravanje v delu množice, ki je spremljala inavguracijo na Trgu svetega Marka.

Kot enega izmed strateških zunanjepolitičnih interesov Hrvaške je omenila članstvo vseh držav jugovzhodne Evrope v EU in zvezi Nato. "Pričakujem, da bomo s sosedi končno uredili odprta vprašanja, kot so spori o meji. V odnosih s Srbijo sta posebej pomembni vprašanji pogrešanih med vojno ter medsebojna zaščita manjšin. Manjšine so bogastvo Hrvaške. Njihove pravice bom razvijala in ščitila, obenem pa tudi spodbujala pravice Hrvatov v sosednjih državah", je dejala.

Zanjo je eden od najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev položaj in zaščita Hrvatov v BiH. "Bosno in Hercegovino vidim kot državo treh enakopravnih konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Želim pomagati, da bi BiH okrepila svojo državnost na temelju polne enakopravnosti treh konstitutivnih narodov in bom za to še posebej skrbela," je dejala. Nagovor je sklenila z besedami: "Verjamem vate Hrvaška, moja država".

Prišla v spremstvu soproga in ob zvokih fanfar

Slovesnost se je sicer začela v sončnem vremenu natanko ob 12. uri, ko se se oglasili zvonovi cerkve svetega Marka. Grabar Kitarovićeva je ob zvokih fanfar prišla na oder pred cerkvijo v spremstvu soproga Jakova Kitarovića.

Prihod nove predsednice na trg svetega Marka je spremljala množica državljanov, ki so v staro mestno jedro hrvaške prestolnice prišli z različnih koncev države kot tudi iz tujine. Ob njeni poti do odra je bila razporejena častna četa hrvaške vojske ter pripadniki različnih zgodovinskih vojaških enot.

Na trgu, ki leži med poslopji vlade, parlamenta in ustavnim sodiščem, je bilo več sto povabljencev, med njimi tudi člani več kot 80 tujih delegacij. V prvi vrsti pred odrom je bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V Zagrebu so tudi njegovi kolegi iz Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Madžarske, Makedonije in Slovaške. Iz Beograda je prispel srbski premier Aleksandar Vučić. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je prihod zaradi spopadov v domovini odpovedal.

Ivo Josipović, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović. pic.twitter.com/Za0qjg7kHH

— Borut Pahor (@BorutPahor) February 15, 2015

Slovesnost je potekala dobre pol ure, v kulturno-umetniškem programu pa je sodelovalo več kot 250 izvajalcev.

Pahor pričakuje partnerstvo pri procesu Brdo tudi z Grabar Kitarovićevo

Pahor je po slovesni prisegi dejal, da "relativno kmalu" pričakuje njuno srečanje. Za Slovenijo je po njegovih besedah najbolj pomembno, da je poudarila pomen dobrega sosedstva. "Pomembno je, da je poudarila skupne napore za mir in varnost v regiji. V tem smislu jo bom povabil, da skupaj nadaljujeva iniciativo Brdo," je dejal po slovesnem kosilu, ki ga je Grabar Kitarovićeva pripravila za voditelje tujih delegacij. Po pogovoru z novinarji je imel Pahor tudi krajši vljudnostni pogovor z Grabar Kitarovićevo.

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje dele inavguracijskega nagovora, v katerih je hrvaška predsednica omenjala nerešene hrvaške odnose s Srbijo in hrvaške interese v BiH, je Pahor dejal, da je pri tem še bolj pomembno in potrebno nadaljevanje procesa Brdo.

Napovedal je, da bosta z novo predsednico začela pogovor o nadaljevanju tega Procesa in izrazil upanje, da bo hrvaška predsednica naklonjena tej pobudi. Dodal je, da bi se v nasprotnem znašli v situaciji, ko bi morali proces nadaljevati brez Hrvaške ali brez Srbije, potem pa, po njegovem mnenju, proces Brdo ne bi več imel doslejšnje moči.

Na prvem dvostranskem srečanju z Grabar Kitarovićevo si želi, da bi sodelovanje med državama teklo zgledno tudi najprej in bi odprta vprašanja reševali v vzdušju zaupanja, iskrenosti in medsebojne koristi ter da bi bili kot članici EU in Nata v pomoč pri širitvenih procesih v jugovzhodni Evropi.

"Nobeno odprto vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ni takšno, da bi odnose vrnilo v čase, ko so bili ti slabi. Z upravičenim optimizmom gledam na sodelovanje med državama in narodoma v prihodnje", je še dejal.

Tako je pri reševanju spora o Ljubljanski banki, za katerega je Grabar Kitarovićeva napovedala, da bo čez nekaj mesecev ponudila predlog rešitve, izjavil, da je pomembno, da sta državi pripravljeni reševati spor na miren način, ne da bi spodbujali velike emocionalne napetosti in ozračje, v katerem politika in arbitri ne bi mogli najti pravih in pravičnih rešitev.

"Slovenija ima politično voljo in vizijo, za katero je potrebno dobiti partnerje. Upam, da bom v Grabar Kitarovićevi našel takšno partnerko," je sklenil.

Vučić si želi krepitve sodelovanja s Hrvaško

Vučić je po pogovorih s hrvaškimi gostitelji izpostavil, da je Srbija odprta za politično in gospodarsko sodelovanje s Hrvaško. Pričakuje, da bosta državna vrha s skupnimi napori rešila vsa odprta dvostranska vprašanja. Srbija se ne izogiba vprašanju oseb, ki jih na Hrvaškem pogrešajo iz časa vojne, je dejal Vučić. Nova hrvaška predsednica je namreč v inavguracijskem nagovoru izpostavila reševanje vprašanja pogrešanih oseb kot enega od najbolj perečih v odnosih med Zagrebom in Beogradom.

"Sprožili smo reševanje vprašanja pogrešanih in beguncev. Nihče ne želi zaščititi zločinov niti zločincev ne na eni ne na drugi strani," je Vučić še dejal po srečanju. Hrvaška od Srbije zahteva pomoč pri reševanju usode še več kot 1500 pogrešanih, medtem ko srbska stran vztraja pri vrnitvi preostalih srbskih beguncev, ki so zapustili Hrvaško po operaciji Nevihta leta 1995.