Sedem novih članic zveze Nato, katerih vstop v zavezništvo so danes slovesno obeležili na sedežu Nato v Bruslju, je sprejem na splošno sprejelo v navdušenjem, vendar pa se obenem zavedajo obveznosti, ki jih prinaša članstvo v severnoatlantskem zavezništvu. V prestolnicah vseh sedmih novink - Sloveniji, Slovaški, Litvi, Latviji, Estoniji, Bolgariji in Romuniji - so danes priredili posebne slovesnosti, najbolj odkrito pa so se sprejema v zvezi NATO razveselili v Bolgariji, kjer so slovesnosti potekale širom po državi, 2. april pa so razglasili za državni praznik.
Na glavni slovesnosti na osrednjem trgu v Sofiji so se zbrali predstavniki državnega in vojaškega vrha, otvoritveni govor pa je imel premier Simeon Sakskoburggotski. Ta je poudaril, da je Bolgarija postala polnopravna članica najvplivnejšega in najmočnejšega vojaškega zavezništva in da bodo rezultate tega članstva lahko najbolje ocenile prihodnje generacije. Bolgarski predsednik Georgij Parvanov pa je menil, da bo evforija glede vstopa v Nato kmalu minila, saj to članstvo s seboj prinaša vrsto obveznosti, odgovornosti in dodatnih prizadevanj za bolgarsko vojsko.
Romunski predsednik Ion Iliescu je v govoru na prireditvi pred poslopjem parlamenta v Bukarešti poudaril, da članstvo v zvezi Nato prinaša varnostna zagotovila, prav tako pa tudi obveznosti do drugih članic zavezništva. "Naše čete v Afganistanu, Iraku, BiH in na Kosovu so dokaz resnosti, s katerimi izpolnjujemo svoje obveznosti," je dejal Iliescu. Tudi romunska vlada je današnji dan razglasila za praznik in po državni slovesnosti organizirala koncert zabavne glasbe in ognjemet.
Obveznosti, ki jih prinaša članstvo v Nato, se zaveda tudi slovaški zunanji minister Eduard Kukan. Ta je ob robu slovesnosti v Bruslju ocenil, da je Slovaška z vstopom v zavezništvo dobila zagotovilo varnosti in večje možnosti za investicije mogoče pa tudi oživitve vojaške industrije. Slovaška pa bo k zavezništvu prispevala sodobne oborožene sile, izkušnje iz sodelovanja z vzhodno in jugovzhodno Evropo ter ključno zemljepisno lego, je še povedal Kukan.
Latvijski obrambni minister Atis Slakteris pa je zatrdil, da Latvija ne načrtuje namestitve oporišč zveze Nato na svojem ozemlju. "Glavna naloga sedaj je nadzorovanje zračnega prostora," je dejal in poudaril, da je nadzorovanje zračnega prostora običajna naloga zavezništva in nikakor ni uperjeno proti Rusiji. Širitev zavezništva na baltske države je namreč močno vznejevoljila Rusijo, ki je celo omenila pripravljenost, da preuči možnost povračilnih ukrepov v primeru patruljiranja letal Nato nad baltskimi državami.
Zveza Nato je sicer danes odpovedala prelete lovskih letal F-16 čez ozemlja Litve, Latvije in Estonije. Te države so želele, da bi bili preleti štirih belgijskih lovcev F-16 del današnjih slovesnosti, ki so jih pripravile ob vstopu v zavezništvo.
