Slovenka v Grčiji: Ljudje so obupani

Evropska komisija je potrdila obstoj kriznih scenarijev za primer morebitnega izhoda Grčije iz območja evra, o katerih se po evropskih hodnikih že dolgo govori. Predvidevali naj bi omejitev dvigov denarja na bankomatih in vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Grško slovo od evra se zdi pred nedeljskimi volitvami vse bolj verjetno, saj bi lahko zmagala skrajno levičarska stranka Siriza, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom po diktatu Bruslja. Prav to bi po mnenju evropskih voditeljev in doslej vladajočih grških strank državo lahko pahnilo nazaj k drahmi, čeprav voditelj Sirize Aleksis Cipras zagotavlja, da bo Grčija v vsakem primeru ostala del evrskega območja. "Evropa brez Grčije je politično, gospodarsko in kulturno ohromljena Evropa," je dejal.

Z ohromitvijo pa Evropa pravzaprav grozi Grčiji. Na bruseljskih hodnikih in telefonskih konferencah evropskih voditeljev se govori, da naj bi v primeru grškega izstopa iz evroobmočja omejili količino denarja, ki ga je mogoče dvigniti na bankomatih. Panične Grke naj bi ustavili tudi z uvedbo nadzora na notranjih mejah schengenskega območja in nadzora nad pretokom kapitala.

Cipras je pred časom že obtožil Evropsko unijo in glavno arhitektko evropskega varčevanja, nemško kanclerko Angelo Merkel, da igrata poker z življenji ljudi. Nemškemu diktatu, kot ga imenujejo, nasprotuje vse več Grkov. Nekateri ga primerjajo celo z nemško okupacijo Grčije med drugo svetovno vojno. Brezposelnost je rekordna, ljudje stradajo, primerjava s časom druge svetovne vojne se ponuja sama po sebi, poudarjajo jezni Grki. Zgodovina se torej ponavlja, pravijo, namesto z vojaškimi tokrat z ekonomskimi sredstvi.

Varčevanje udarilo tudi po zdravstvu

Strogi varčevalni ukrepi, ki so Grke že močno prizadeli pri plačah in pokojninah, so medtem udarili tudi po zdravstvu. Prebivalci se pritožujejo, da nimajo več dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Ponekod si morajo pacienti z zlomljenimi udi sami plačati mavec, največja bolnišnica v Solunu pa je nehala izvajati srčne operacije in preiskave, saj nima sredstev za nabavo potrebnega materiala. "Res je, da človek mora biti pripravljen na izdatke. Če prideš v bolnico, po zdravila, moraš vse sam plačati, ničesar ne dajejo na up," je potrdila Slovenka Olga Tsigarida, ki že več kot 40 let živi v Atenah. Ljudje so obupani, številni se zdravijo kar sami, je povedala.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi Grčija zapustila evroobmočje? Bila bi panika, je prepričana Tsigarida, ki pa dvomi, da bi Grki – vsaj starejša generacija – množično odhajali v tujino. Gotovo pa bi še bolj množično kot doslej dvigovali svoje prihranke. "Zdaj se dviguje, ampak je nevarno. Če greš v banko in dvigneš, te zunaj nekdo čaka in ti to ukrade. Na bankomatih tudi ne smeš preveč dvigovati. Ne vem, kaj bo," je povedala.

Dobro je biti pripravljen

Finančni analitik Sašo Stanovnik poudarja, da je krizni načrt Evrope le načrt in ne napoved dejanskega razvoja dogodkov, da pa je vedno treba biti dobro pripravljen. "S tem ko ljudje dvigujejo denar, svojo situacijo še vedno poslabšujejo, doma imeti denar je nevarno," je dejal v studiu oddaje 24UR OB ENIH. "V panični reakciji se sprejemajo odločitve, ki v resnici stvar še poslabšajo, zato je dobro, da se sprejmejo omejitve, ki omejijo te panične reakcije," je dejal in ocenil, da bi tudi krizni ukrepi Evrope, če bi jih res uvedli, trajali le, dokler bi trajala panika.