Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Bruslju poudaril, da bi se morali hrvaški in slovenski voditelji sedaj osredotočiti na doseganje konkretnih rezultatov, namesto na preteklost, ki po njegovih besedah nič ne koristi. Poleg tega je ljudi in predvsem medije v obeh državah pozval, naj prenehajo z nacionalistično retoriko.

Sestanka v sredo se bo morda udeležil tudi Ahrisaari. (Foto: MVPEI)

"Od včeraj zvečer nisem pregledal pošte, tako ne morem reči, ali sem dobil odgovora. A seveda pričakujem, da ju bomo dobili kmalu in da bosta konstruktivna," je Rehn odgovoril na vprašanje, ali je že dobil odgovora obeh držav na svoj zadnji kompromisni predlog ter ali sta spodbudna in obetata preboj to sredo, ko se bo ponovno sestal s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Žbogarjem in Jandrokovićem.

Bo na sredinem sestanku sodeloval Ahtisaari?

V sredo je sicer v Bruslju tudi predvideni vodja evropskega posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Ahtisaari. Rehn ni želel povedati, ali se bo sam oziroma z obema ministroma sestal z Ahtisaarijem. "Redno se pogovarjava po telefonu, tudi v preteklih dneh sva se. Lahko ga srečam v sredo ali ne, bomo videli," je dejal.

Rehn je danes v 18-letnem sporu zaradi vprašanja meje izpostavil dva resna poskusa rešitve tega vprašanja: dvostranski sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001 in blejski dogovor iz leta 2007. Prvi je bil po njegovih besedah zavrnjen na Hrvaškem, potem ko je bil parafiran, drugi pa nikoli ni prinesel rezultatov, kar po njegovem mnenju ni presenečenje, saj pravi, da če predaš tovrstna vprašanja pravnikom, ne moreš pričakovati kompromisa, ampak običajno prej konfrontacijo.

Goran Jandroković (Foto: dnevnik.hr)

V Evropskem parlamentu se je nato razvnela živahna razprava. Nemška poslanka Doris Pack je menila, da je treba rešitev za spor zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško rešiti v okviru mednarodnega prava. Sama se tudi sprašuje, kaj počne Ahtisaari v skupini za reševanje tega vprašanja, saj ni pravnik.

"Seveda potrebujemo pravnike, a ni nujno, da si pravnik, da razumeš in spoštuješ mednarodno pravo,“ je poudaril komisar Rehn in spet spomnil na delo pravnikov po blejskem dogovoru, ki ni prineslo rezultatov. "Vesel sem, da Ahtisaari razmišlja o tem," je menil Rehn in dodal, da ima sicer več kot 50 drugih povabil k sodelovanju v raznih drugih sporih.

Kacin: Hrvaški se očitno ne mudi

Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je ponovil, da bi bila Srbija najboljši motivator Hrvaške na poti v EU, in opozoril, da iz Hrvaške prihajajo signali, kakor da se jim nikamor ne mudi. Ocenil je, da bo slovenska vlada v sredo komisiji posredovala zelo pozitiven signal.

Poslanec Peterle je poudaril, da je napačno, da katera koli politika izraža aprioren dvom ali nezaupanje v Evropsko komisijo ali Ahtisaarija. "Komisija ni slovenska, ni hrvaška, ampak je evropska," je poudaril.

Rehnov predlog – neka vrsta arbitraže?

Slovenija je na predlog evropskega komisarja za širitev glede rešitve slovensko-hrvaškega spora o meji po besedah predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve odgovorila v ponedeljek. Vsebina Rehnovega predloga je še vedno skrivnost, vendar pa naj bi šlo za določeno vrsto arbitraže. Po poročanju hrvaških medijev naj bi imela ta arbitraža podlago v mednarodnem pravu, kar zahteva Hrvaška, spoštovala pa naj bi tudi načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija.

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar (Foto: Dare Čekeliš)

Najbolj konkretno, kar je Rehn doslej povedal o omenjenem predlogu, je, da se giblje znotraj pogajalskega okvira, ki se sklicuje na listino ZN, ta pa določa nekaj postopkov za mirno urejanje obmejnih sporov. Kot je dejal Rehn, strani lahko izbereta kakšnega izmed določenih postopkov – pogajanja, preiskovalno komisijo, posredništvo, pobotanje, arbitražo, odločitev sodišča, pomoč pri kakšni izmed regionalnih agencij ali kakšen drug miren način.

Hrvaška na Rehnov predlog še ni odgovorila in ga še vedno obravnava. Kot pa je danes izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Zagrebu Mario Dragun, je hrvaško stališče že dobro znano.