Slovenija bo za krepitev IMF prispevala skoraj milijardo evrov

Evropski finančni ministri so v ponedeljek pozno proti večeru sprejeli dogovor o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Države v območju evra bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 0,61 odstotka tega deleža, kar znaša 910 milijonov evrov.

Številke so okvirne in vključujejo 13 držav v območju evra – z izjemo Grčije, Portugalske in Irske, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, in Estonije, saj temeljijo na kvotah iz leta 2010, medtem ko je Estonija postala članica evroobmočja letos. Omenjenih 13 članic evrskega območja skupaj predstavlja približno petino kvot, Slovenija 0,123 odstotka.

Gaspari: Prispevek ne bo vplival na javne finance

Slovenski prispevek ne bo vplival na slovenske javne finance in državni proračun, je zagotovil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Pojasnil je, da se prispevki za krepitev IMF urejajo znotraj sistema Evropske centralne banke (ECB), katere del je tudi Banka Slovenije, zato prispevek nima neposrednega učinka na slovenske javne finance. Ob tem je pojasnil, da "bilanca Banke Slovenije ni del javnofinančnih računov, kar se v Sloveniji pogosto meša". Po njegovem mnenju bi bili za pojasnjevanje načina plačila prispevka sicer bolj pristojni na Banki Slovenije.

"V skladu z Zakonom o članstvu RS v Mednarodnem denarnem skladu (IMF/MDS), sredstva za vplačilo bilateralnega posojila zagotovi Banka Slovenije, ko jo k temu pozove MDS. Sredstva se ne zagotavljajo iz proračuna, temveč Banka Slovenije denar zagotovi z emisijskega računa, pri čemer se za ta znesek povečajo obveznosti Banke Slovenije do Evrosistema. Bilateralno posojilo v bilanci Banke Slovenije predstavlja naložbo – terjatev do MDS. Za zagotovitev sredstev Banka Slovenije ne potrebuje potrditve v parlamentu. Časovnica koriščenja sredstev je odvisna od potreb držav, ki bodo ta sredstva lahko koristila in v tem trenutku še ni znana," pa so sporočili z ministrstva za finance.

V okviru G 20 bi sodeloval tudi London

Pripravljenost za sodelovanje pri krepitvi IMF so nakazale tudi štiri nečlanice evrskega območja – Češka, Danska, Poljska in Švedska. Velika Britanija je nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta v okviru G 20.

Finančni ministri Unije so v izjavi pozvali članice skupine G 20 in druge finančno močne članice IMF, naj prav tako prispevajo k povečanju sredstev denarnega sklada in tako podprejo prizadevanja za zaščito globalne finančne stabilnosti in "zapolnijo globalne finančne vrzeli".

Zaradi nesodelovanja Velike Britanije cilja – povečanja sredstev za 200 milijard evrov – ne bodo dosegle. Povečanje sredstev IMF bo po mnenju EU okrepilo zmožnost tega sklada za izpolnjevanje njegove "sistemske odgovornosti za podporo globalnim članicam", kar je še posebej pomembno ob upočasnjevanju gospodarske rasti in napetostih na finančnih trgih.

Države bodo prispevale glede na moč gospodarstva, največ pa bo primaknila Nemčija

Večinski delež 150 milijard evrov bo padel na najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčijo, ki naj bi prispevala 41,50 milijarde evrov. Francija bo predvidoma primaknila 31,40 milijarde evrov, Italija 23,48 milijarde evrov, Španija 14,86 milijarde evrov, Nizozemska pa 13,61 milijarde evrov.

Okvirni delež Belgije znaša 9,99 milijarde evrov, Avstrije 6,13 milijarde evrov, Finske 3,76 milijarde evrov, Luksemburga 2,06 milijarde evrov in Slovaške 1,56 milijarde evrov. Manjši od slovenskega je le delež Cipra s 480 milijoni evrov in Malte z 260 milijoni evrov. V nekaterih državah bodo morali zaveze ministrov potrditi državni parlamenti.

Rešitev evra nad nacionalnimi interesi

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je novosprejeti sklep evropskih finačnikov pozdravil, nov trdnejši fiskalni temelj pa bo po njegovem mnenju nujna osnova za reševanje krize evroobmočja, saj je bila po njegovem mnenju uvedba evra ireverzibilen proces.

O moči in stabilnosti evra ne dvomi, prav tako pa ne o trajnostnem obstoju skupne evropske valute. Zunaj evrske skupine je veliko ljudi, ki z morbidnimi špekulacijami tehtajo katastrofične scenarije morebitnega zloma evra, a Draghi meni, da bo k preprečitvi zloma prispeval tudi pritisk na borzni trg obveznic.

V pričakovanju izteka letošnjega leta se ne manjšajo prizadevanja, da bi razbremenili finančne trge v težavah, kot sta italijanski in španski, prav vse države pa bodo okrepile zaostrene mehanizme za nadzor proračunov. ECB bo triletno finančno pomoč bankam ponudil v sredo. Francija upa, da bodo banke ponujena sredstva črpale za nakup evropskih obveznic, a ker so banke pod pritiskom, da zmanjšajo število tveganih naložb in obnovijo kapitalske temelje, so lahko tovrstna pričakovanja jalova.

Nujnost utrditve skupnega sklada za rešitev evra je pozdravil italijanski predsednik Giorgio Napolitano in poudaril, da je to nujen branik za obrambo evra ter prezadolženih nacionalnih ekonomij. Novoizvoljeni španski premier Mariano Rajoy je v skladu s pričakovanji napovedal globoke reze v javne finance, z oklestenjem proračuna za javno upravo pa bi deficit le uspeli zajeziti, podjetjem pa ponuja davčne olajšave za spodbujanje vlaganj in zaposlovanja.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!