Voditelji držav v območju evra, tudi slovenski premier Borut Pahor, so na zasedanju v Bruslju sprejeli dogovor o pomoči zadolženi Grčiji. Namen dogovora je preprečiti širjenje dolžniške krize v območju evra. Sprejeti dogovor predvideva rekonstrukcijo dolga in prvič vključuje tudi zasebni sektor. Vrh pa tudi dopušča možnost delnega selektivnega grškega bankrota.
Grčija bo tako iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov.
Vrh evroskupine se je dogovoril za podaljšanje ročnosti posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj 15 let in za znižanje obrestnih mer za posojila s 4,5 odstotka na 3,5 odstotka.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je vrh sklical zaradi stopnjevanja zaskrbljenosti, da se bo dolžniška kriza, ki se je začela v Grčiji ter nato zajela Irsko in Portugalsko, razširila na veliki evropski gospodarstvi Italijo in Španijo.
Pahor: Dolg tudi politično vprašanje
Pahor je ob odhodu z vrha evroskupine v Bruslju poudaril, da je Slovenija tik pred tem, da prihodnji teden na ravni vlade sprejme dokončni predlog rebalansa proračuna, in da je celoten vtis z vrha, ki ga odnaša s seboj pred vladno ekipo prihodnji teden, vtis pomembnosti obvladovanja javnih financ. Ob tem je spomnil, da je finančnemu ministru Francu Križaniču že naročil, da če lahko predlagatelji rebalansa proračuna vladi do četrtka dajo še kakšno možnost, da postrga pri izdatkih tam, kjer se to ne bi poznalo pri socialni povezanosti in konkurenčnosti, potem naj to storijo.
Premier je poudaril, da se mu zdi pomembno slovenski javnosti sporočiti, s katerimi glavnimi spoznanji odhaja domov. "Prvo in najpomembnejše je spoznanje, da finančni dolg ni samo finančno, ampak postaja vse bolj tudi politično vprašanje. Obvladovanje dolgov pomeni obvladovanje lastne suverenosti," je poudaril.
Današnji vrh je tako po njegovih besedah prinesel spoznanja, ki so zelo pomembna za nadaljnje ravnanje slovenske vlade pri obvladovanju primanjkljaja in javnega dolga. "To je stvar, na katero moramo biti sedaj absolutno pozorni in ji podrediti praktično vse politične premisleke in odločitve, da bomo ostali na varni strani," je poudaril. Ob tem je izpostavil, da pomoč državam v težavah v območju evra "ni le element solidarnosti, ampak tudi element sebičnosti", saj države s tem, ko pomagajo Grčiji, Irski in Portugalski, pomagajo tudi sebi. Poleg tega je še opozoril, da bodo o usodi tistih, ki svojih dolgov ne bodo obvladovali, odločali drugi.
Premier razume, da bo slovenska javnost vprašala, zakaj mora Slovenija Grčiji že drugič pomagati z več sto milijoni evrov, sicer poroštev, ne posojil. "Zato, ker bi padec grških financ pomenil začetek padanja domin, ki se ne bi ustavilo samo pri državah, ki jih EU in mednarodna skupnost poznata kot države v težavah," je odgovoril. Slovenija je sicer po besedah predsednika vlade tudi po padcu pokojninske reforme še vedno država, ki je "na varni strani javnofinančnega radarja". Vendar pa je cena denarja zaradi padca pokojninske reforme ta hip za Slovenijo nekoliko višja, kot je bila prej, je opozoril Pahor.
Ta nihaj se je sicer sedaj po njegovih besedah ustavil zaradi predloga rebalansa. Premier je povedal, da je od sogovornikov dobil zagotovila oziroma mnenja, da bi rebalans proračuna, kot je predlagan, ali morda še ostrejši, če se bodo tako odločili, znova povrnil zaupanje finančnih trgov, da je Slovenija vzorna država, kar je bila pred padcem pokojninske reforme. Ob tem je Pahor opozoril, da je Slovenija ta hip takoj za Grčijo med tremi najslabšimi državami po problemu vpliva pokojnin za finančno stabilnost. Ko bo Grčija z reformami ta problem rešila, pa bo čisto na dnu. Zato je premier vesel, da se doma še naprej razpravlja o tem.
Premier je še povedal, da sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel še enkrat pogovorila o njenem obisku v Sloveniji, ki je sedaj potrjen za 30. avgust. "In naj samo še enkrat rečem, kar vselej trdim. Kar koli se bo zgodilo ... za Slovenijo je bistveno, da ostane v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. To se mi zdi bistveno za prihodnost Slovenije. V tem smislu bomo gospodarji svoje usode in v skupini vzornih držav," je sklenil premier.
Med možnostmi tudi selektivni bankrot
Vrh pa tudi dopušča možnost delnega selektivnega grškega bankrota. Nemška kanclerka Angela Merkel v izjavi ob prihodu na vrh ni pojasnila, kaj sta se v sredo v Berlinu dogovorila s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki ob prihodu sploh ni dajal izjav. Zaradi grške krize pa so namreč najbolj na udaru francoske in nemške banke. A diplomatski viri pravijo, da sta se dogovorila, da je selektivni bankrot Grčije možen. Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager pa je danes dejal, da sta se Nemčija in Francija dogovorili, da je selektivni bankrot Grčije možen s ciljem vključitve zasebnega sektorja v drugi sveženj pomoči Grčiji.
Temeljito prestrukturiranje dolga
Kako si evropski voditelji grški selektivni bankrot predstavljajo v praksi, sicer še ni povsem jasno, je pa morda o tem mogoče sklepati iz izjave predsednika nemške banke Commerce Martina Blesinga.
Ta je ocenil, da bi grška ekonomija, če se želi spet postaviti na noge, v času selektivnega bankrota potrebovala temeljito prestrukturiranje dolga. Tako naj bi 150-odstotno grško zadolženost za začetek nekoliko oklestili.
Predvidoma za 30 odstotkov, za preostali dolg pa bi podaljšali rok odplačevanja na 30 let z obrestno mero 3,5 odstotka. Tako bi Grčija po ugodni obrestni meri namesto 250 milijard evrov, vračala 170 milijard evrov, porok grških državnih obveznic pa bi bila Evropska centralna banka. Takšen model reševanja napol bankrotiranih držav, naj bi uporabili tudi v primeru sesutja Portugalske in Irske.
Ta opcija selektivnega bankrota je sicer ljubša predvsem Franciji in Nemčiji, saj za razliko od pravega bankrota manj ogroža evroobmočje in pomeni, da bodo upniki dobili povrnjeno večino dolga. Francoske banke imajo namreč v 'lasti' okoli 50 milijard grškega dolga, nemške okoli 30 milijard.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.