Aleksis Cipras je prisegel kot predsednik nove grške vlade. Vodja zmagovalke nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev je postal najmlajši premier države v zadnjih 150 letih.
Cipras se je ob prisegi odločil prekiniti s tradicijo, saj za razliko od svojih predhodnikov ni prisegel pred cerkvenim poglavarjem, ampak pred predsednikom države.
Civilna prisega je potekala v predsedniški palači v Atenah in jo je vodil grški predsednik Karolus Papulijas, medtem ko so novi grški premierji doslej prisegali pred poglavarjem grške pravoslavne cerkve. Cipras, ki se je zavezal, da bo deloval v interesu Grčije in njenih ljudi, je namreč ateist.
Ciprasova Siriza je medtem že tudi sklenila koalicijo z grško desno stranko Neodvisni Grki. Sestava vlade naj bi bila znana že jutri.
Dogovor o oblikovanju vlade je v Atenah razkril vodja Neodvisnih Grkov Panos Kamenos in nato še tiskovni predstavnik Sirize Panos Skurletis.
Cipras in Kamenos sta se sestala danes zjutraj, saj ima vodja Sirize po zmagi na nedeljskih volitvah, na katerih pa Siriza ni dobila absolutne večine, le tri dni časa za oblikovanje vladne koalicije. "Od tega trenutka imamo vlado," je novinarjem po srečanju dejal Kamenos.
Preberite tudi: Kaj na zmago Sirize in na novo koalicijo pravijo evropski voditelji in ECB?
Koliko poslanskih mest bo pripadlo Sirizi?
Po preštetih skoraj vseh glasovnicah ima Siriza 36,3 odstotka podpore in naj bi imela v 300-članskem parlamentu 149 poslancev. Neodvisni Grki imajo 4,8 odstotka glasov in bodo predvidoma imeli 13 sedežev. Za oblikovanje vlade je sicer potrebnih najmanj 151 sedežev. Kamenos ni povedal, koliko ministrskih mest bo v novi vladi imela njegova stranka.
Gre za zelo različna programa
Programa Sirize in Neodvisnih Grkov se sicer v veliki meri razlikujeta, druži ju le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija deležna mednarodne pomoči. Grčija potrebuje jasen odpis dolgov, zahtevata obeta.
Stranka Neodvisni Grki, ki jo sestavljajo odpadniki doslej vladajoče konservativne Nove demokracije, je v kampanji poudarjala, da mora biti Grčija osvobojena posojilodajalcev, bankam pa ne bi smele Atene vrniti ničesar.
Siriza, združenje levih gibanj, v kateri so okrilje našli tudi nekdanji člani socialistične stranke Pasok, poleg odpisa odlogov zahteva tudi ustavitev privatizacije. Sicer pa zagovarja obstanek Grčije v EU in v območju evra.
Stranki si na nasprotnih bregovih stojita predvsem, ko gre za priseljevanje. Neodvisni Grki so v volilni kampanji stavili na nacionalistične tone in so se zavzemali za izgon nezakonitih priseljencev. Siriza se je na drugi strani izrekla za več priseljevanja.
Nesoglasja se obetajo tudi pri zunanji politiki. Neodvisni Grki zahtevajo odločnost v sporu s Turčijo glede pravic v Egejskem morju, Atene pa ne bi smele popustiti niti v sporu glede imena sosednje Makedonije.
Kamenos se je poleg tega v preteklosti za razliko od Ciprasa kazal kot zelo veren in zavezan pravoslavni cerkvi.
Komunisti menijo, da je Siriza izdajalka
Skeptičen je glede koalicije Sirize in Neodvisnih Grkov tudi politolog Mihaelis Spurdalakis. Cipras si je moral zagotoviti le večino pri glasovanju o zaupnici. V situaciji, ki Sirizi do absolutne večine manjkata samo dva sedeža, koalicija nima smisla.
Kot je dodal, je Siriza vsebinsko najbolj podobna komunistom, a so ti koalicijo zavrnili. Sirizo namreč obravnavajo kot izdajalko.
KOMENTARJI (1541)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.