Si bomo s Hrvati delili zračni prostor?

Na sobotnem srečanju v Lovranski Dragi naj bi predsednik vlade Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor med drugim spregovorila o skupni nabavi vojaške eskadrilje, ki lahko edina zagotovi možnost skupnega nadzora zračnega prostora, poročajo hrvaški mediji. Skupen nakup nadzvočnih vojaških lovskih letal naj bi znižal stroške Hrvaški, Sloveniji pa omogočil ugoden najem.

"Na ta način bi Slovenija sodelovala s približno petino denarja in s pravicami pri nabavi eskadrilje," ugiba zagrebški časnik Večernji list in dodaja, da je razlog za sodelovanje tudi slovensko nezadovoljstvo z obstoječim dogovorom o varovanju svojega zračnega prostora, ki ga v okviru Nato zavezništva opravlja italijansko vojaško letalstvo. Z nabavo skupne eskadrilje naj bi Hrvaška privarčevala 20 odstotkov cene nabave letal, Slovenija pa 40 milijonov evrov, ki jih letno plača Italiji.

Mors: Tak dogovor ne bi prinesel veliko prihranka

Za varnost zračnega prostora nad Slovenijo skrbi Nato, stroške pa nosi država, ki to izvaja, torej Italija, so pojasnili na ministrstvu za obrambo v zvezi z ugibanji medijev.

Sicer opozarjajo tudi, da podrobnosti dogovora med Pahorjem in Kosorjevo ne poznajo, a dodajajo, da četudi bi na koncu prišlo do dogovora, da Slovenija in Hrvaška vstopita v skupno varovanje zračnega prostora obeh držav, to ne bi pomenilo kakega posebnega prihranka za Slovenijo. Tudi Slovenija namreč financira lastne sile, ki sodelujejo v integrirani zračni obrambi Nata in pri radarskem nadzoru slovenskega zračnega prostora, to pa bi verjetno ostalo tudi pozneje.

Premier je danes pojasnil, da bodo vsekakor, "če bodo storjeni kakršni koli formalni koraki v tej smeri, o tem odločali formalni organi, tako v Sloveniji kot Natu". Kot so še zapisali v sporočilu iz kabineta predsednika vlade, je predlog o morebitnem sodelovanju s Hrvaško pri nadzoru zračnega prostora dobil preveliko težo v javnem mnenju.

Po poročanju hrvaškega časnika naj bi državi s skupno nabavo letal znižali tudi stroške za urjenje pilotov, tehničnega osebja in za servisiranje. Hrvaški vojaški piloti bi tako za dodatno izobraževanje potrebovali približno šest mesecev, medtem ko bi slovenski, ki trenutno letijo zgolj na turbopropelerskih letalih pilatus, potrebovali nekaj več kot leto dni. V tem času naj bi slovenski zračni prostor varovala hrvaška eskadrilja, ki naj bi varovanje zračnega prostora že ponujala tudi Črni gori in BiH.

Predsednik Türk presenečen

"Sodelovanje je vsekakor dobra stvar, moramo pa priznati, da sem bil presenečen, ko sem slišal za ta dogovor. Treba je namreč vedeti, da ima Slovenija dogovor v okviru Nata za varovanje zračnega prostora, tako da ne vidim, zakaj je potrebna takšna sprememba. Upam, da bosta predsednika vlad pojasnila, kaj sta mislila v tem primeru in da se bo o teh idejah govorilo," je danes v Zagrebu dejal slovenski predsednik Danilo Türk.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v zvezi s tem dejal, da je  skupno varovanje neba s Slovenijo ena izmed možnosti in da bo o tem še govora.

Žbogar: Zamisel je treba preučiti

Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Luksemburgu zamisel o sodelovanju Slovenije in Hrvaške pri nadzoru zračnega prostora označil za "zanimivo", ni pa je želel podrobneje komentirati. "Sam nisem bil prisoten na teh pogovorih, tako da bi se izognil prevelikemu komentiranju. Mislim pa, da sta predsednika vlad dala idejo, ki jo je treba sedaj v obeh ministrstvih razdelati in preučiti ter priti z rešitvijo oziroma s predlogom," je o tem še povedal Žbogar.

'Gre za izdajalsko potezo!'

Poročanje hrvaških medijev je danes že vznemirilo predsednika poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča, ki predsednika vlade sprašuje, katera od ustreznih slovenskih ustanov mu je potrdila in dovolila to potezo? "Nedopustno je, da neki privatnik, pa čeprav je predsednik vlade, odloča o tem, kdo bo branil slovensko nebo in vabi Hrvaško vojsko na slovensko ozemlje,“ meni Jelinčič in dodaja, da gre za izdajalsko potezo.

Po njegovih besedah se želijo "neokomunisti, preoblečeni v razne oblike liberalnih oziroma socialnih gibanj, spet vključiti v nekakšno novo tretjo Jugoslavijo, da bi s tem prikrili svoje lopovščine in sestopili v balkanski kotel“. Glede na delovanje predsednika vlade Pahorja lahko v najkrajšem času pričakujemo, poleg hrvaške vojske na slovenskem ozemlju, tudi zahtevo po uvedbi dvojezičnosti na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah.